Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (34.226-34.250)



  1.      dinástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na dinaste ali dinastijo: njegov dinastični ponos; boji med velikimi fevdalnimi družinami za izoblikovanje dinastičnih teritorijev / s pesmijo je izrazil svoje dinastično čustvovanje
  2.      dinastíja  -e ž () vrsta vladarjev istega rodu na prestolu: faraonska dinastija; dinastija Nemanjićev / biti v sorodu z vsemi evropskimi dinastijami vladarskimi rodbinami; pren. dinastija igralcev; dinastija industrijskih magnatov
  3.      dindán  medm. () posnema glas zvona: iz zvonika se sliši: dindan dindan / dindandon
  4.      diné  tudi dinér -ja [dine] m (ẹ̑) zlasti v francoskem okolju glavni dnevni obrok hrane: povabil ga je na dine; obilen dine // knjiž. slovesno kosilo ali večerja: prirediti dine na čast delegacije
  5.      díngač  -a m () črno vino iz okolice Dingača na Pelješcu: postregla je s pristnim dingačem
  6.      díngo  -a m () divji pes, ki živi v Avstraliji
  7.      dinírati  -am nedov. () knjiž., redko kositi, obedovati ali večerjati: dinirati v hotelu
  8.      dínski  -a -o () navadno s števnikom pridevnik od DIN: 17-dinski film
  9.      dióda  -e ž (ọ̑) elektr. polprevodniška priprava ali elektronka z dvema elektrodama: germanijeva, kristalna dioda; proizvodnja diod / dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi
  10.      díoksíd  -a m (-) kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika: dušikov, ogljikov, silicijev, žveplov dioksid
  11.      diolén  -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: z bombažem mešan diolen // tkanina iz teh vlaken: enobarvni diolen za dežne plašče
  12.      dionízičen  -čna -o prid. (í) 1. ki je v čast boga Dioniza: dionizični praznik 2. knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizičen človek; je dionizične narave / dionizična in apolinična glasba, umetnost
  13.      dionízije  -zij ž mn.) pri starih Grkih slavje v čast boga Dioniza: dionizije in starorimske bakanalije
  14.      dionízijski  -a -o prid. (í) knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizijski tip človeka; dionizijsko razpoloženje / dionizijski ustvarjalni princip
  15.      diópter  -tra m (ọ́) fiz. vizirna priprava z luknjicama ali režama na obeh koncih: z dioptrom prilagoditi merilno pripravo zorni črti
  16.      dióptričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od dioptrija: dioptrična sončna očala
  17.      dioptríja  -e ž () fiz. enota za merjenje lomnosti očalnih leč: meriti dioptrije leče / velika dioptrija; dioptrija njegovih očal je plus dve / pog. fant ima močno dioptrijo stanje njegovih oči je tako, da potrebuje očala z veliko dioptrijo
  18.      dioráma  -e ž () 1. prostor z živalmi, rastlinami, prikazanimi tako, kot živijo v naravi: ogledati si dioramo; muzejske diorame 2. slika, osvetljena tako, da vzbuja vtis plastičnosti
  19.      diorít  -a m () petr. globočnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in temnih mineralov
  20.      dioskúr  -a m () nav. dv., knjiž. neločljiva tovariša: dioskura Goethe in Schiller
  21.      dipilónski  -a -o prid. (ọ̑) um. nanašajoč se na starogrški način okraševanja z geometrično stiliziranimi liki: dipilonski stil / dipilonske vaze
  22.      díple  -pel ž mn. () etn. belokranjsko ljudsko glasbilo z dvojno piščaljo in mehom: igrati na diple // duda2: glasovi škotskih dipel
  23.      diplodók  -a m (ọ̑) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov
  24.      diploíden  -dna -o prid. () biol. ki ima normalno, dvojno število kromosomov: diploidni organizem; diploidne celice
  25.      diplokók  -a m (ọ̑) biol. skupina dveh kokov

   34.101 34.126 34.151 34.176 34.201 34.226 34.251 34.276 34.301 34.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA