Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (34.226-34.250) 
- dinástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na dinaste ali dinastijo: njegov dinastični ponos; boji med velikimi fevdalnimi družinami za izoblikovanje dinastičnih teritorijev / s pesmijo je izrazil svoje dinastično čustvovanje ♪
- dinastíja -e ž (ȋ) vrsta vladarjev istega rodu na prestolu: faraonska dinastija; dinastija Nemanjićev / biti v sorodu z vsemi evropskimi dinastijami vladarskimi rodbinami; pren. dinastija igralcev; dinastija industrijskih magnatov ♪
- dindán medm. (ȃ) posnema glas zvona: iz zvonika se sliši: dindan dindan / dindandon ♪
- diné tudi dinér -ja [dine] m (ẹ̑) zlasti v francoskem okolju glavni dnevni obrok hrane: povabil ga je na dine; obilen dine // knjiž. slovesno kosilo ali večerja: prirediti dine na čast delegacije ♪
- díngač -a m (ȋ) črno vino iz okolice Dingača na Pelješcu: postregla je s pristnim dingačem ♪
- díngo -a m (ȋ) divji pes, ki živi v Avstraliji ♪
- dinírati -am nedov. (ȋ) knjiž., redko kositi, obedovati ali večerjati: dinirati v hotelu ♪
- dínski -a -o (ȋ) navadno s števnikom pridevnik od DIN: 17-dinski film ♪
- dióda -e ž (ọ̑) elektr. polprevodniška priprava ali elektronka z dvema elektrodama: germanijeva, kristalna dioda; proizvodnja diod / dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi ♪
- díoksíd -a m (ȋ-ȋ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika: dušikov, ogljikov, silicijev, žveplov dioksid ♪
- diolén -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: z bombažem mešan diolen // tkanina iz teh vlaken: enobarvni diolen za dežne plašče ♪
- dionízičen -čna -o prid. (í) 1. ki je v čast boga Dioniza: dionizični praznik 2. knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizičen človek; je dionizične narave / dionizična in apolinična glasba, umetnost ♪
- dionízije -zij ž mn. (í ȋ) pri starih Grkih slavje v čast boga Dioniza: dionizije in starorimske bakanalije ♪
- dionízijski -a -o prid. (í) knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizijski tip človeka; dionizijsko razpoloženje / dionizijski ustvarjalni princip ♪
- diópter -tra m (ọ́) fiz. vizirna priprava z luknjicama ali režama na obeh koncih: z dioptrom prilagoditi merilno pripravo zorni črti ♪
- dióptričen -čna -o (ọ́) pridevnik od dioptrija: dioptrična sončna očala ♪
- dioptríja -e ž (ȋ) fiz. enota za merjenje lomnosti očalnih leč: meriti dioptrije leče / velika dioptrija; dioptrija njegovih očal je plus dve / pog. fant ima močno dioptrijo stanje njegovih oči je tako, da potrebuje očala z veliko dioptrijo ♪
- dioráma -e ž (ȃ) 1. prostor z živalmi, rastlinami, prikazanimi tako, kot živijo v naravi: ogledati si dioramo; muzejske diorame 2. slika, osvetljena tako, da vzbuja vtis plastičnosti ♪
- diorít -a m (ȋ) petr. globočnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in temnih mineralov ♪
- dioskúr -a m (ȗ) nav. dv., knjiž. neločljiva tovariša: dioskura Goethe in Schiller ♪
- dipilónski -a -o prid. (ọ̑) um. nanašajoč se na starogrški način okraševanja z geometrično stiliziranimi liki: dipilonski stil / dipilonske vaze ♪
- díple -pel ž mn. (ȋ) etn. belokranjsko ljudsko glasbilo z dvojno piščaljo in mehom: igrati na diple // duda2: glasovi škotskih dipel ♪
- diplodók -a m (ọ̑) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
- diploíden -dna -o prid. (ȋ) biol. ki ima normalno, dvojno število kromosomov: diploidni organizem; diploidne celice ♪
- diplokók -a m (ọ̑) biol. skupina dveh kokov ♪
34.101 34.126 34.151 34.176 34.201 34.226 34.251 34.276 34.301 34.326