Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (33.551-33.575)



  1.      démant  -a m (ẹ̑) knjiž. diamant: brusiti demante; kapljice so se svetile kakor demanti; trd ko demant / steklarski demant; pren. njene oči so dva črna demanta
  2.      démanten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamanten: demantna krona / demantni lesk / demantni sveder
  3.      demánti  -ja m () razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti
  4.      demantírati  -am dov. in nedov. () razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice // zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira demantíran -a -o: demantirane izjave
  5.      demarkácija  -e ž (á) jur. označitev, označevanje mejne črte na kraju samem: razmejitvena komisija je nadzorovala demarkacijo nove državne meje ♦ med. pas vnetega tkiva
  6.      demarkacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na demarkacijo: demarkacijska znamenja / demarkacijska črta, linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja
  7.      demárša  -e ž () polit. diplomatski ukrep, nastop pri vladi tuje države, navadno kot protest: napraviti demaršo pri zunanjem ministrstvu; diplomatska demarša / izročiti demaršo
  8.      demaskírati  -am dov. in nedov. () sneti masko z obraza: demaskirati plesalko na pustni zabavi; opolnoči se maškare demaskirajo / igralka se je pazljivo demaskirala odstranila si je ličilo z obraza; pren. demaskirati poskuse reakcionarjev ♦ voj. po raznih znakih ugotoviti, kje so sovražnikovi bojni položaji
  9.      dematerializíranost  -i ž () lastnost, značilnost dematerializiranega: dematerializiranost gotske stavbe
  10.      dematerializírati  -am dov. in nedov. () odvzeti čemu čim več materialnega: gotska arhitektura dematerializira stavbo; umetnost se je vedno bolj dematerializirala / dematerializirati človekova realna doživetja dematerializíran -a -o: dematerializirana telesnost
  11.      deménca  -e ž (ẹ̑) med. oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: senilna demenca
  12.      deménten  -tna -o prid. (ẹ̑) med. pri katerem se kaže oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: dementen bolnik
  13.      deméntnost  -i ž (ẹ̑) med. oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti
  14.      demilitarizácija  -e ž (á) odstranitev vojaštva in vojaških naprav s kakega ozemlja: predlog za demilitarizacijo nekaterih otokov
  15.      demilitarizírati  -am dov. in nedov. () odstraniti vojaštvo in vojaške naprave s kakega ozemlja: demilitarizirati obmejni pas demilitarizíran -a -o: demilitarizirana cona; svobodno demilitarizirano mesto
  16.      demimóndka  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, ki je izšla iz višjih družbenih slojev: demimondke in kurtizane; pariške demimondke
  17.      demimóndski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demimondke: demimondsko življenje; sam.: nič demimondskega ni bilo na njej
  18.      demisíja  -e ž () odpoved opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstop, ostavka: podati, sprejeti demisijo; demisija kabineta, vlade
  19.      demisionírati  -am dov. in nedov. () odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral
  20.      demistificírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odpraviti, odstraniti mističnost s česa: demistificirati vrednote malomeščanske morale
  21.      demitizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odpraviti, odstraniti mit o čem: demitizirati nacionalistične ideje
  22.      demiúrg  -a m () v idealističnih filozofijah počelo, stvarnik sveta: za Hegla je proces mišljenja demiurg resničnosti // publ. tvorec, oblikovalec sploh: človek je demiurg zgodovine
  23.      demižón  -a m (ọ̑) velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: demižon s kislino / popili so demižon vina
  24.      demobilizácija  -e ž (á) 1. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz vojnega stanja v mirnodobno: demobilizacija je končana; delna, popolna demobilizacija // publ. prenehanje, oslabitev aktivnosti: uspehi ne smejo biti vzrok za lagodnost in demobilizacijo pri gospodarjenju 2. odpust iz vojaške službe: demobilizacija vojaka zaradi bolezni
  25.      demobilizacíjski  -a -o () pridevnik od demobilizacija: demobilizacijski ukaz

   33.426 33.451 33.476 33.501 33.526 33.551 33.576 33.601 33.626 33.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA