Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (33.501-33.525) 
- delikatésa -e ž (ẹ̑) 1. zelo okusna, izbrana jed: trgovina je bogato založena z raznimi delikatesami; želvja juha velja za posebno delikateso; trgovec z delikatesami / ekspr. mlad krompir je zame prava delikatesa 2. delikatesna trgovina: kupiti v delikatesi; bila je prodajalka v delikatesi ♪
- delikatésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delikateso: delikatesno blago / delikatesni sir; delikatesna šunka; delikatesna trgovina trgovina z delikatesami in drugimi posebnimi jestvinami in pijačami ♪
- delikatésnica -e ž (ẹ̑) redko delikatesna trgovina: kupiti ribe v delikatesnici ♪
- delikátnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost delikatnega: pisatelj se ni prestrašil niti zahtevnosti niti delikatnosti snovi; odgovornost in delikatnost naloge / to temo redko srečujemo v literaturi zaradi njene delikatnosti / knjiž. to je pripisoval njegovi delikatnosti do žensk ♪
- delíkt -a m (ȋ) 1. jur. kršitev pravila za družbeno sožitje, ki je zanjo s pravnim predpisom določena kazen: delikt obsega kazniva dejanja, gospodarske prestopke in vse vrste prekrškov / civilnopravni, mednarodnopravni delikt 2. nedopustno dejanje ali ravnanje: to je hud delikt; moralni delikt ♪
- delíkten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na delikt: deliktna sposobnost / deliktna obveznost ♪
- delílen -lna -o prid. (ȋ) ki deli: delilna črta; prostor so predelili z delilno steno / delilni stroj ◊ geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici ♪
- delílnik -a m (ȋ) strojn. naprava na obdelovalnem stroju, ki omogoča, da se obdelovani predmet poljubno zavrti ♪
- delílnost -i ž (ȋ) redko deljivost ♪
- deliránt -a m (ā á) med. kdor je v deliriju: alkoholni delirant ♪
- delírij -a m (í) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež: pasti v delirij; biti v deliriju; ranjenci so kričali v deliriju; govorila je kakor v deliriju / alkoholni ali pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola // ekspr. močna duševna razdraženost: njeno razburjenje je mejilo na delirij; pren. delirij strasti ♪
- delírijski -a -o (í) pridevnik od delirij: delirijske blodnje ♪
- delirírati -am nedov. (ȋ) med. biti v deliriju ♪
- delírium trémens delíriuma trémensa m (í-ẹ̑) med. stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola, alkoholni bledež: imeti delirium tremens ♪
- delišés in delíšes -a m (ẹ̑; ȋ) agr. sladko rdeče ali rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike: prodajajo zlato parmeno in delišes / Priolov delišes; rdeči, zlati delišes ♪
- delítelj -a m (ȋ) 1. mat. število, s katerim se deli: delitelj in deljenec / največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila 2. redko delivec: delitelj je razdelil karte ♪
- delíti -ím nedov. (ȋ í) 1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe 2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico 3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo // dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim 4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv
deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo 5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet ● publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal ◊ biol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; lingv. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo deljèn -êna -o: nosil je črno, deljeno brado; deljeni delovni čas delovni čas dopoldne in popoldne ∙ v pisarno sem stopil z deljenimi občutki različnimi, negotovimi; mnenja so deljena so različna, se ne skladajo ♦ mat. deset deljeno s pet je dve ♪
- dèlj [dǝl] prisl. (ǝ̏) redko dalj, dlje: zmagovalec je vrgel kopje veliko delj kot drugi / hodili so delj kot dve uri / že delj časa boleha ♪
- deljáj -a m (ȃ) lingv. grafično znamenje za deljenje besed: vezaj in deljaj ♪
- deljênec -nca m (é) mat. število, ki se deli: ugotavljati, kolikokrat je delitelj v deljencu ♪
- deljênje -a s (é) glagolnik od deliti: deljenje darov / deljenje števila s številom; okrajšano deljenje hitrejše deljenje, pri katerem se deli samo s približno vrednostjo delitelja / deljenje besed ♪
- delkrédere m neskl. (ẹ̑) ekon. jamstvo posrednika prodajalcu, da bo na kredit prodano blago plačano: dobiti delkredere; nagrada za delkredere ♪
- délnica -e ž (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe: pri tovarni ima svoje delnice; kupiti, prodati delnice; lastnik delnic / glasovalne delnice katerih lastnikom pripada pravica glasovanja na zboru delničarjev / na borzi so delnice poskočile vrednost, cena delnic ♪
- délničar -ja m (ẹ̑) lastnik delnic: delničar rudnika, tovarne; zbor delničarjev / mali delničarji ♪
- délničarka -e ž (ẹ̑) lastnica delnic: njegova mati je delničarka ♪
33.376 33.401 33.426 33.451 33.476 33.501 33.526 33.551 33.576 33.601