Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (32.351-32.375)



  1.      čebelnják  -a [čeb in čǝb] m (á) stavba za čebelne panje: postavil je nov čebelnjak; sedeti pri čebelnjaku; v razredu je živo kot v čebelnjaku ♦ čeb. dvostranski čebelnjak pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; zložljiv čebelnjak
  2.      čebelojédec  -dca [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; čebélar
  3.      čebeloréja  -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) zastar. čebelarstvo
  4.      čebèr  -brà tudi čèber -bra [čǝb] m (ǝ̏ ; ǝ̀) večja lesena posoda z dvema ušesoma: čeber vode; čeber za pranje z odprtino za odtok vodeekspr. glavo imam kot čeber čutim pritisk, bolečino v glavi
  5.      čebljánje  -a s () glagolnik od čebljati: a) glasno čebljanje deklet; žensko čebljanje o vsakdanjih stvareh b) ptičje čebljanje; čebljanje lastovk
  6.      čebljáti  -ám nedov.) 1. živahno in brezskrbno govoriti: venomer čeblja in skače po hiši; rada čeblja o otrocih in domu; čebljati po francosko; deklice čebljajo kot jata ptic / otroci čebljajo z učiteljico 2. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: lastovke, račke čebljajo / otročiček že čeblja čebljajóč -a -e: živahno čebljajoča skupinica
  7.      čebríca  -e [čǝb] ž (í) manjša lesena posoda, podobna škafu: čebrica vina / sobne rastline gojimo v čebricah
  8.      čebrìč  -íča [čǝb] m ( í) 1. manjšalnica od čeber: prati v čebriču 2. gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju: čebrič z ledom in buteljkami
  9.      čebríček  -čka [čǝb] m () 1. manjšalnica od čebrič: živina pije iz čebrička; čebriček vode 2. gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič: buteljke v srebrnih čebričkih
  10.      čebrljáti  -ám nedov.) redko živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: rada čebrlja s sosedo
  11.      čebrnjáti  -ám nedov.) 1. živahno in brezskrbno govoriti: ves dan so čebrnjale; otroci čebrnjajo okoli babice; čebrnjati po francosko / gospodinja čebrnja s sosedami 2. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: škorci čebrnjajo / dete venomer čebrnja
  12.      čebúla  -e [tudi čǝb] ž (ú) 1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine ♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica 2. pog., ekspr. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
  13.      čebúlar  -ja [tudi čǝb] m () 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji ◊ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
  14.      čebúlast  -a -o [tudi čǝb] prid. (ú) po obliki podoben čebuli: velika čebulasta ura; čebulasta vaza ♦ arhit. čebulasta kupola
  15.      čebúlček  -čka [tudi čǝb] m () 1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule 2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise
  16.      čebúlen  -lna -o [tudi čǝb] prid. () nanašajoč se na čebulo: čebulni listi; čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva ♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice
  17.      čebúlica  -e [tudi čǝb] ž (ú) 1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij 2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka ◊ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea
  18.      čebúličast  -a -o [tudi čǝb] prid. (ú) po obliki podoben čebulici: čebuličasta glavica igle
  19.      čebúlnica  -e [tudi čǝb] ž () nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice
  20.      čéča  in čêča -e ž (ẹ̄; é) 1. nar. severozahodno dekle: postala je že cela čeča / dražili so me, da imam čečo 2. redko igrača, ki predstavlja deklico; punčka: naredila je ljubko čečo iz cunj
  21.      čečkánje  -a [čǝč] s () glagolnik od čečkati: čečkanje po zidu je prepovedano / učitelj se jezi zaradi čečkanja učencev
  22.      čečkaríja  -e [čǝč] ž () slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati // literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija
  23.      čečkáriti  -im [čǝč] nedov.) slabš. sestavljati, pisati: po cele ure čečkari v kakem kotu / v časnike čečkari
  24.      čečkáti  -ám [čǝč] nedov.) 1. delati črte brez pravega namena: otroci čečkajo po stenah 2. slabš. nerazločno, grdo pisati: ne čečkaj, piši lepo; nekateri učenci zelo čečkajo // sestavljati, pisati: kdo neki čečka te članke
  25.      čedájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Čedad: čedajska cerkev ◊ lit. čedajski evangeliar in Čedajski evangeliar zapisi germanskih in slovanskih, večinoma slovenskih osebnih imen v 9. in 10. stoletju v latinskem evangeliarju; čedajski rokopis in Čedajski rokopis zapisi ustanovnih maš Marijine bratovščine v Černjeji v Beneški Sloveniji s konca 15. stoletja

   32.226 32.251 32.276 32.301 32.326 32.351 32.376 32.401 32.426 32.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA