Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (31.951-31.975)



  1.      cínija  -e ž (í) enoletna vrtna rastlina z velikimi raznobarvnimi cveti: njen vrt je poln rdečih in oranžnih cinij; astre in cinije
  2.      cínik  -a m (í) 1. ciničen človek: postal je popoln cinik; imajo ga za cinika / ekspr.: ti si cinik; ne bodi tak cinik 2. filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje; kinik: grški ciniki
  3.      cíniti  -im nedov.) prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: ciniti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom: ciniti posodo, ki pušča
  4.      cinízem  -zma m () ciničen odnos do česa: govoriti z rahlim cinizmom; s svojim cinizmom podira naše delo; brezobziren cinizem; to je višek cinizma
  5.      cínjenje  -a s () glagolnik od ciniti: cinjenje pločevine
  6.      cínk  -a m () kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka
  7.      cìnk  medm. () posnema glas pri udarcu po steklu, po zvončku: cink cink, so zazveneli kozarci / cink cingel, cink cangel
  8.      cinkár  -ja m (á) delavec v proizvodnji cinka ali cinkastih izdelkov
  9.      cinkárna  -e ž () tovarna cinka: celjska cinkarna
  10.      cínkast  -a -o prid. () ki je iz cinka: cinkast pladenj; cinkasta cev, streha
  11.      cínkati 1 -am nedov. () prekrivati kovino s tanko plastjo cinka: cinkati pločevino
  12.      cínkati 2 -am nedov. () dajati kratke, cingljanju podobne glasove: za ovinkom je cinkal tramvajski zvonec
  13.      cinkográf  -a m () tisk. izdelovalec klišejev; kemigraf
  14.      cinkografíja  -e ž () 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše; kemigrafija 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj cinkografije // odtis v tej tehniki
  15.      cinobarít  -a m () knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit
  16.      cinóber  -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin
  17.      cinóbrast  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: cinobraste strehe cinóbrasto prisl.: cinobrasto rdeča zemlja
  18.      cinóbrski  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: prebarvati pročelje hiše s cinobrsko in rumeno barvo
  19.      cinquecénto  -a [činkveče-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa, 16. stoletje: umetniki cinquecenta
  20.      cinzáno  tudi čincáno -a [prva oblika cinca- in činca-] m () gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Cinzano: reklamni napisi za cinzano
  21.      cionízem  in sionízem -zma m () gibanje med Židi za obnovitev samostojne države v Palestini: cionizem je nastal konec 19. stoletja // nav. slabš. nacionalistično gibanje za uveljavljanje židovstva
  22.      cìp  in cíp medm. (; ) posnema glas piščet, kalinov: cip cip cip, kliče koklja piščance
  23.      cípa 1 -e ž (í) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: to je čisto navadna, prava cipa; postala je cipa; hodi k cipam; vojaška cipa / zdaj sem ti zoprna, zdaj sem ti cipa / kot psovka cipa nesramna
  24.      cípa 2 -e ž (í) zool. škrjancu podobna ptica iz družine pastiric, Anthus: na Ljubljanskem barju so včasih lovili cipe
  25.      cípar  -ja m () nekdaj lovec na ptice cipe

   31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951 31.976 32.001 32.026 32.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA