Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (31.826-31.850)



  1.      cicerónščina  -e ž (ọ̑) ekspr. klasična latinščina: hvalili so njegov spis in njegovo ciceronščino
  2.      cíciban  -a m () ekspr. predšolski otrok: radijska ura za cicibane / knjižico bodo brali predvsem cicibani učenci prvih razredov osnovne šole
  3.      cícibanček  -čka m () manjšalnica od ciciban: igrišče za cicibančke / pionirji in cicibančki so pozdravili kongres
  4.      cícibanski  -a -o () pridevnik od ciciban: cicibanski krožek
  5.      cicifúj  medm. () posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa; sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek
  6.      cicirí  medm. () posnema glas gozdnega jereba: gozdni jereb se je oglasil s svojim prijetnim ciciri / ciciricí
  7.      ciciríkati  -am nedov. () oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo
  8.      cícka  -e ž () žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje jamskega lesa
  9.      cíf  -a m () zastar. ficek, božjak: Kratkorepnik ni imel nobenega cifa svojega, jaz pa tudi nobene dote (R. Murnik)
  10.      cíf  prisl. () ekon., kratica stroški prevoza, natovarjanja in zavarovanja blaga so všteti v ceni: prodati blago cif / cena žitu je bila cif Reka; neskl. pril.: cif cena
  11.      cífra  -e ž () 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave ♦ mat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra
  12.      cífrast  -a -o prid. () star. okrašen, olepšan: cifrasti robci / imela je zelo cifrasto ime nenaravno, izumetničeno cífrasto prisl.: cifrasto govoriti
  13.      cífrati  -am nedov. () star. krasiti, lepšati: cifrati rob pri prtu / ženske se rade cifrajo lepšajo, lepotičijo
  14.      cigàn  -ána m ( á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski
  15.      cigánček  -čka m () 1. ciganski otrok, navadno deček: umazan ciganček; črn kot ciganček 2. bot. užitna lističasta, kukmaku podobna goba s svetlo rjavim klobukom, Rozites caperata
  16.      ciganíja  -e ž () slabš. 1. cigani: ciganija je že spet tu 2. zelo revno, zanemarjeno stanovanje ali poslopje: kako more živeti v taki ciganiji; svojo ciganijo bi si lahko že popravil / vso svojo ciganijo so naložili na voz in se odpeljali
  17.      cigániti  -im nedov.) ekspr. 1. cigansko, potepuško živeti: dovolj je ciganil okoli; ciganiti se po svetu 2. goljufati, odirati: pri kruhu in vinu je ciganil ljudi
  18.      cigánjenje  -a s (á) glagolnik od ciganiti: želi si pohajanja in ciganjenja po širokem svetu
  19.      cigánka  -e ž () pripadnica iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: ciganka prosi po hišah; črna je kot ciganka // slabš. ženska s ciganskim videzom ali lastnostmi: vedno tiči pri tisti ciganki / kot psovka kod si se tako dolgo potepala, ciganka
  20.      cigánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na cigane: ciganski jezik; ciganski otrok; ciganski tabor; ciganska godba / na občini so reševali cigansko vprašanje / ekspr. ima ciganske oči črne, žive 2. ekspr. nestalen, nemiren: fant je ciganske narave ◊ gastr. ciganski golaž golaž iz dveh vrst mesa, slanine, krompirja in paprike cigánsko prisl.: (po) cigansko živeti
  21.      cigára  -e ž () tobačni izdelek, zvit iz kosov tobačnih listov: kaditi cigare; prižgati, vleči, žvečiti cigaro / havanska cigara
  22.      cigárar  -ja m () pog. kdor kadi cigare: cigararji navadno dima ne inhalirajo // izdelovalec cigar
  23.      cigárarica  -e ž () slabš. delavka tobačne tovarne
  24.      cigaréta  -e ž (ẹ̑) tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavitega v papirček: cigareta gori, ugasne; kaditi, prižgati, vleči, zviti cigareto; lahke, močne cigarete; cigarete drava; cigarete s filtrom; škatlica cigaret; doza za cigarete / cigareta slabo vleče; odpovedati se cigaretam kajenju cigaret
  25.      cigarétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cigareta: kadila je drobne cigaretke / ekspr. cigaretka bi se mi zdajle prav prilegla

   31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA