Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (31.726-31.750)



  1.      cepèt  -éta m ( ẹ́) cepetanje: rezget in cepet konj / zaslišali smo cepet ženskih čeveljčkov
  2.      cepetánje  -a s () glagolnik od cepetati: ritmično cepetanje plesalcev; otrokova jeza se kaže največkrat v cepetanju
  3.      cepetáti  -ám nedov.) 1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami // nemirno prestopati se: cepetati od nepočakanosti 2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z nožicami cepetajóč -a -e: cepetajoč otrok
  4.      cepêtec  -tca m (é) nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca ◊ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak
  5.      cepetljáti  -ám nedov.) ekspr. cepetati: pojoče je govoril in neprestano cepetljal / cepetljal je z zvezanimi nogami
  6.      cepétniti  -em in cepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) slišno udariti z nogami ob tla: zajec je napel ušesa in jezno cepetnil po snegu
  7.      cepetúljka  -e ž (ū) bot. nizka alpska kukavica z drobnim rumenkasto belim grozdastim socvetjem, Chamaeorchis alpina
  8.      cepìč  cepíča m ( í) 1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov 2. redko preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev
  9.      cepidláčenje  -a s (á) star. dlakocepstvo: zoprno cepidlačenje
  10.      cepíka  -e ž (í) enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepika se je prijela; pren. bil je cepljen z najžlahtnejšimi cepikami slovenske kulture // cepljenka, cepljenec: v sadovnjaku opaziš dolge vrste mladih cepik / češnja cepika
  11.      cepílec  -lca [c tudi lc] m () kdor cepi: norma za cepilce v kamnolomu / cepilci trt / cepilec mu je vbrizgal serum
  12.      cepílnica  -e [tudi n] ž () 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita 2. orodje, s katerim se cepi, kolje
  13.      cepílo  -a s (í) teh. priprava za cepljenje
  14.      cepín  -a m () gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod // krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo
  15.      cepíšče  -a s (í) 1. žel. prostor, kjer se na odprti progi cepi proga od proge: postaviti kretnico na cepišču 2. med. mesto na telesu, kjer se vnese cepivo
  16.      cepíti  in cépiti -im nedov. ( ẹ́) 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo ♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozamekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici
  17.      cepjè  -à in cépje -a s ( ; ẹ̄) star. cepljena drevesca
  18.      cépljenec  -nca m (ẹ́) 1. kdor je cepljen: nega cepljenca 2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast 3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca 4. zastar. prašič križanec
  19.      cépljenica  -e ž (ẹ́) redko cepanica: cepljenice za kurjavo
  20.      cépljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od cepiti: a) cepljenje drv b) lahkomiselno cepljenje sil c) cepljenje drevja; cepljenje v precep, za lub, z očesom č) zaščitno cepljenje; cepljenje živali; cepljenje proti kozam, tuberkulozi; potrdilo o cepljenju
  21.      cépljenka  -e ž (ẹ́) cepljena rastlina ali njen sad: zasaditi vinograd s cepljenkami; enoletna, trsna cepljenka; veja, polna živo rdečih češenj cepljenk ◊ usnj. na cepilnem stroju stanjšana koža
  22.      cépniti  -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) 1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel 2. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi 3. ekspr. umreti, poginiti: Bodi naš, ali cepni pred pragom! (I. Cankar)
  23.      ceponóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. v morju in sladkih vodah živeči drobni planktonski rakci, Copepoda
  24.      ceptáti  -ám nedov.) redko slišno udarjati z nogami ob tla; cepetati: trmasto je ceptala in jokala
  25.      céptec  -a in ceptèc -à [tǝc] m (ẹ́; ǝ̏ ) bot. zaščitena gozdna kukavica; lepi čeveljc

   31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA