Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (31.551-31.575)


  1.      carinárniški  -a -o (ȃ) pridevnik od carinarnica: carinarniška blagajna ♪
  2.      caríniti  -im nedov. (ȋ ȋ) pregledovati uvoženo ali izvoženo blago in določati carino: cariniti na meji ♪
  3.      carínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od cariniti: izvozno, uvozno carinjenje; carinjenje motornih vozil ♪
  4.      carínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
  5.      carízem  -zma m (ȋ) vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom ♪
  6.      cárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez ♪
  7.      cartáti  -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: preveč cartajo otroke ♪
  8.      cárteljček  -čka [tǝl] m (ā) pog., ekspr. razvajenec, miljenček: mamin carteljček ♪
  9.      cártkan  -a -o prid. (ȃ) pog., ljubk. mil, nežen: oženil se je z lepo, cartkano stvarco ♪
  10.      cebáti  -ám [cǝb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja ♪
  11.      cebníti  in cèbniti -em [cǝb] dov. (ȋ ǝ̀ ǝ̏) nar. zahodno brcniti: kljuse je cebnilo fanta; cebnila je v vedro / cebnil je poleno izpod nog cebníti se in cèbniti se zadeti se, spotakniti se: cebnila se je ob kamen in zajavkala ♪
  12.      cécati  -am nedov. (ẹ̑) nar. vzhodno sesati: dete, tele ceca ♪
  13.      cecátnik  -a m (ȃ) nar. vzhodno mladič, ki še sesa ♪
  14.      cecé  neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni: pik muhe cece ♪
  15.      cécek  -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko ♪
  16.      cécelj  -clja m (ẹ́) nar. vzhodno jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: zakriči, da se mu cecelj vidi ♪
  17.      cecilijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cecilijanstvo: cecilijansko gibanje, petje ♪
  18.      cécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko klecniti, omahniti, zdrkniti: starec je utrujeno cecnil na klop; mlaj se je začel dvigati in kmalu je cecnil v jamo ♪
  19.      cedéla  -e ž (ẹ̑) nar. štirioglat rumen bonbon: Jedla je čokolado in topila v ustih cedele (C. Kosmač) ♪
  20.      cedènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) jur. upnik, ki prenese svojo terjatev na drugo osebo, odstopnik (terjatve) ♪
  21.      cedíka  -e ž (í) snov, ki se izceja iz dreves: v gozdu diši po cediki ♪
  22.      cedíkast  -a -o (í) pridevnik od cedika: cedikasto drevo ♪
  23.      cedílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se rabi za precejanje: cedilna mrežica, priprava ♪
  24.      cedílje  -a s (ȋ) bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih; bekica ♪
  25.      cedílo  -a s (í) luknjičasta priprava za precejanje tekočin: precediti skozi cedilo; cedilo za čaj, za juho ∙ ostati na cedilu brez pomoči, sam; pustiti koga na cedilu brez pomoči, podpore ♪

   31.426 31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576 31.601 31.626 31.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA