Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (31.226-31.250)



  1.      brúnec  -nca m () redko (majhno) bruno: macesnov brunec
  2.      brunélica  -e ž (ẹ̑) bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka
  3.      brúnik  -a m () redko preprost čoln iz enega debla; drevak: bruniki so zaplavali po nizki vodi
  4.      brúno  -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov)bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
  5.      brús  -a m () 1. kamen ali priprava za brušenje: z nogo poganjati brus; z brusom gladiti kamen; potegniti z brusom po kosi; ročni brus / knjiž. jezikovni brus priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak 2. redko način brušenja, stopnja izbrušenosti: dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk 3. slabš. neroden, velik človek, navadno mlajši: tak brus si že, pa se še z otroki podiš; spravi se že ven, brus brusasti!
  6.      brusáč  -a m (á) 1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico 2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača
  7.      brusárna  -e ž () 1. izdelovalnica brusov: delavec v brusarni 2. redko brusilnica: brusarna dragih kamnov
  8.      brusáški  -a -o (á) pridevnik od brusač: brusaško delo
  9.      brúseljski  -a -o [sǝl] prid. (ú) nanašajoč se na Bruselj: bruseljske znamenitosti ♦ obrt. bruseljska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci
  10.      brúsen  -sna -o prid. () ki je za brušenje: brusni kamen, papir, stroj; brusna plošča / brusno olje ♦ les. brusni les les za pridobivanje lesovine
  11.      brusílec  -lca [c in lc] m () 1. delavec, ki z brusom obdeluje predmete: brusilec diamantov, leč; tečaj za rezkalce in brusilce 2. delavec, obrtnik, ki brusi rezila: brusilec nožev in škarij
  12.      brusílen  -lna -o prid. () s katerim se brusi: brusilni kamen, kolut, stroj; brusilna plošča, priprava; brusilna sredstva
  13.      brusílnica  -e ž () delavnica, v kateri se brusi: orodna brusilnica; brusilnica dragih kamnov, stekla; on je delavec v brusilnici
  14.      brusílnik  -a m () 1. teh. stroj za brušenje: orodni, valjčni brusilnik 2. papir. stroj za pridobivanje lesovine
  15.      brusílo  -a s (í) sredstvo ali priprava za brušenje: smirek je dobro brusilo; zobozdravnik uporablja okrogla brusila; čevljarska brusila
  16.      brusína  -e ž (í) 1. teh. odpadki v obliki prahu, ki nastajajo pri glajenju, brušenju česa: lesna brusina 2. korito z vodo, v katero sega spodnji del brusa
  17.      brusíti 1 in brúsiti -im nedov. ( ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisatietn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza
  18.      brusíti 2 in brúsiti -im nedov. ( ú) s silo izmetavati iz ust: konj brusi vodo iz gobca; žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: boli ga, da mu sin brusi take besede; brusi kletve in psovke na vse; take mu je brusil
  19.      brúsnica  -e ž () nav. mn. nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode: nabirati brusnice; kompot iz brusnic
  20.      brusníca  -e ž (í) voda v koritu, v katero sega spodnji del brusa
  21.      brusnína  -e ž () les. lesovina
  22.      brúsniti  -em dov.) redko s silo izvreči iz ust: pokusil je, a takoj brusnil iz ust; pren., ekspr. brusniti psovko
  23.      brúšenje  -a s (ú) glagolnik od brusiti1: a) brušenje britve, sekire b) brušenje stekla, umetnega kamna; fino brušenje; stroj za brušenje / brušenje zoba c) brušenje stila / brušenje divjega petelina
  24.      brutálen  -lna -o prid., brutálnejši () surov, grob, nasilen: to je brutalen človek / brutalen napad; z brutalno silo je obračunal z njimi; brutalno vedenje; zasliševanje je bilo brutalno brutálno prisl.: brutalno se vede; stavka je bila brutalno zadušena
  25.      brutálnež  -a m () ekspr. brutalen človek; surovež, nasilnež: bojim se ga, ker je tak brutalnež

   31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA