Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (30.976-31.000)


  1.      brezúpnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost brezupnega: brezupnost bolezni, razmer / knjiž. pogrezniti se v brezupnost brezup ∙ ekspr. vse je do brezupnosti zavoženo popolnoma, čisto ♪
  2.      brezuspéšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati ♪
  3.      brezuspéšnost  -i ž (ẹ́) značilnost brezuspešnega: brezuspešnost njegovih naporov ♪
  4.      brezúšec  -šca m (ȗ) redko človek brez ušesa, ušes ♪
  5.      brezutéšen  -šna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko neutešen, neutešljiv: brezutešen jok ♪
  6.      brezzakonítost  -i ž (ȋ) knjiž. stanje brez zakonov, postav: strah pred brezzakonitostjo ♪
  7.      brezzakónje  -a s (ọ̑) knjiž. stanje brez zakonov, postav: nastopilo je pravo brezzakonje; nered, upor in brezzakonje ♪
  8.      brezzaščíten  -tna -o prid. (ȋ) redko ki je brez zaščite, varstva: brezzaščiten človek; zasmehoval je brezzaščitno žensko ♪
  9.      brezzemlják  -a m (á) knjiž. kmetijski delavec brez zemlje ♪
  10.      brezzemljáš  -a m (á) publ. kmetijski delavec brez zemlje: razdeliti zemljo med brezzemljaše; brezzemljaši in siromašni kmetje ♪
  11.      brezznačájen  -jna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je brez značaja, časti: izprijen, popolnoma brezznačajen človek ♪
  12.      brezznačájnež  -a m (ȃ) ekspr. brezznačajen človek: to so lažnivci, brezznačajneži ♪
  13.      brezznačájnost  -i ž (ȃ) lastnost brezznačajnega človeka: brezznačajnost ljudi / politična brezznačajnost ♪
  14.      brezzób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez zob: brezzob starec; brezzoba čeljust; brezzoba usta / brezzob glavnik; brezzobe grablje ♦ zool. brezzobi kiti ♪
  15.      brezzóbost  -i ž (ọ̄) knjiž., redko značilnost brezzobega človeka: starostna brezzobost ♪
  16.      brezzráčen  -čna -o prid. (á ā) ki je brez zraka: brezzračen prostor; brezzračna kovinska cev // redko ki ima premalo (svežega) zraka: brezzračna ječa; brezzračne sobe z zaprtimi okni ♪
  17.      brezzráčje  -a s (ȃ) redko brezzračno stanje: brezzračje v cevi ♪
  18.      brezzráčnost  -i ž (á) značilnost brezzračnega: brezzračnost rentgenske cevi / dvigniti se v brezzračnost ♪
  19.      brezžíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja ♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi ♪
  20.      brežàn  in brežán -ána m (ȁ á; ȃ) redko kdor živi na bregu: brežani lovijo ribe ♪
  21.      brežánka  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke ♪
  22.      bréžec  -žca m (ẹ̑) zastar. manjšalnica od breg: voziti v brežec ♪
  23.      bréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem ♪
  24.      brežína  -e ž (í) 1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina 2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina // grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine ♪
  25.      brežínica  -e ž (í) manjšalnica od brežina: povzpeti se na brežinico ♪

   30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA