Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (30.851-30.875) 
- brezmásten -tna -o prid. (á) redko ki je brez masti, maščobe: brezmastna snov; brezmastno mleko ♪
- brezméjen -jna -o prid. (ẹ̄) ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost brezméjno prisl.: vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan ♪
- brezméjnost -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezmejnega: brezmejnost morja, vesolja / spoznati brezmejnost materine ljubezni // prostor brez meje: vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost; izgubiti se v brezmejnosti; zračna brezmejnost ♪
- brezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki presega navadno mero: brezmerno kajenje // knjiž. neizmeren: brezmerno hrepenenje ♪
- brezmíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. ki je brez misli: tako postane človek brezmiseln stroj / brezmiseln krik; brezmiselne, komaj razločne besede; brezmiselna, divja radost // ki je brez možnosti za uspeh; brezsmiseln: tak način upora je brezmiseln brezmíselno prisl.: govoriti brezmiselno ♪
- brezmíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž., redko lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost ♪
- brezmléčnost -i ž (ẹ́) med., vet. manjkanje mleka po porodu: brezmlečnost dojk, vimena / brezmlečnost krave ♪
- brezmôčen -čna -o prid. (ó) ki je brez moči: opotekel se je in brezmočen padel; bila je vsa drobna in brezmočna / brezmočna starost / brezmočen sanjač // ki vsebuje, izraža nemoč: brezmočen klic, smehljaj; škripal je z zobmi od brezmočne jeze brezmôčno prisl.: preklinjali so in brezmočno grozili; brezmočno je omahnil; roke so mu brezmočno visele ob telesu ♪
- brezmotóren -rna -o prid. (ọ̄) ki je brez motorja: brezmotorno letalo; brezmotorno progovno vozilo / brezmotorni polet ♪
- breznačêlnež -a m (ȇ) ekspr. breznačelen človek: brezznačajneži in breznačelneži ♪
- breznačêlnost -i ž (ȇ) stanje brez načel: politična breznačelnost; breznačelnost v literaturi / onemogočil se je s svojo breznačelnostjo ♪
- breznačŕten -tna -o prid. (ȓ) redko ki je brez načrta: breznačrtno delo; breznačrtno izkoriščanje gozdov ♪
- breznačŕtnost -i ž (ȓ) redko značilnost breznačrtnega: breznačrtnost gospodarjenja / vladala je breznačrtnost in anarhija ♪
- breznadéjnost -i ž (ẹ̑) knjiž., redko brezup: v ljudi se je zajedala trudna breznadejnost ♪
- breznaglásen -sna -o prid. (ā) lingv. ki je brez naglasa: breznaglasna beseda ♪
- breznaglásnica -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki je brez naglasa: enozložna breznaglasnica ♪
- breznaglásnost -i ž (ā) lingv. značilnost breznaglasne besede ♪
- breznároden -dna -o prid. (á) ki je brez narodnosti: breznarodni prebivalci države / breznarodna kultura ♪
- breznárodnost -i ž (á) breznarodno stanje: zamenjavati mednarodnost z breznarodnostjo ♪
- bréznati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno v zvezi z maček kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: mačke se breznajo ♪
- brezníten -tna -o prid. (ȋ) agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol ♪
- brêzno -a s (é) zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca // ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana ∙ star. peklensko brezno pekel // ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa ♪
- breznóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez noge, nog: breznog invalid; breznoge ličinke ♪
- breznós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez nosa: breznosi invalid z iznakaženim licem ♪
- breznóžen -žna -o prid. (ọ̄) redko breznog: breznožna žival ♪
30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 
