Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (30.426-30.450)



  1.      bonboniêra  tudi bonbonjêra -e ž () lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero; velika, okrašena bonboniera // specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan
  2.      bondžóla  in bondjóla -e [bondžola] ž (ọ̑) gastr. na zraku sušen svinjski vrat: kupiti bondžolo
  3.      bónec  -nca m (ọ̑) 1. v budističnem okolju menih: bonec zažiga kadilo 2. slabš., redko vplivna oseba stranke: nacistični bonci
  4.      bonificírati  -am dov. in nedov. () 1. trg. dati popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: zaradi te napake vam bomo bonificirali; bonificirati pri ceni 2. redko izboljšati tla: bonificirati izsušeno močvirje
  5.      bonifikácija  -e ž (á) 1. trg. popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: dajati kupcem bonifikacije; bonifikacija pri ceni 2. redko izboljšava tal: bonifikacija močvirij 3. šport. znižanje časa zmagovalcu posamezne etape pri kolesarski tekmi: zmagovalec je dobil eno minuto bonifikacije
  6.      bonít  -a m () zool. morska riba z ravnimi temnimi progami na hrbtu, Katsuwonus pelamis: jata bonitov
  7.      bonitéta  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet; denarne, materialne bonitete; bonitete za člane 2. agr. kakovost, uporabnost: travniki različne bonitete
  8.      bonitírati  -am nedov. in dov. () agr. določati kakovost, uporabnost: bonitirati gozdna zemljišča
  9.      bonsáj  -a m () vrtn. v posodi gojeno miniaturno drevo ali grm: posaditi bonsaj
  10.      bontón  -a m (ọ̑) olikano, lepo vedenje: ne segaj v besedo, to ni bonton! knjiga o bontonu; pren. bizarnost te osebe sega prek meje literarnega bontona // pravila takega vedenja: držati se bontona; kršiti bonton
  11.      bontónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bonton: bontonska pravila
  12.      boogie-woogie  gl. bugivugi
  13.      boom  tudi bum -a [búm] m () publ. nagel, kratkotrajen dvig gospodarske aktivnosti: nemški gospodarski boom / investicijski boom ◊ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon
  14.      bór  -a m (ọ̑) kem. element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, element B
  15.      bòr 1 bôra m ( ó) iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem: bori šumijo / pogozdovanje krasa z borom ♦ bot. črni bor s temno sivo skorjo, Pinus nigra; pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje; rdeči bor z rdečkasto skorjo, Pinus silvestris
  16.      bòr 2 bôra m ( ó) nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj borov // ekspr. denar sploh: nima bora v žepu; zadnje bore sem dal ∙ star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja
  17.      bòr 3 bôra m ( ó) zastar. boj: stopiti v bor; viteški bori
  18.      borága  -e ž () bot. zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis: čaj iz borage
  19.      bóraks  -a m (ọ̑) min. brezbarvna ali bela rudnina, ki se uporablja kot talilo, mehčalo: omehčati vodo z boraksom / proizvodnja boraksa
  20.      borát  -a m () kem. sol borove kisline: natrijev borat
  21.      bórba  -e ž (ọ̑) 1. oborožen spopad; boj: borba se vname; poseči v borbo; ta človek ni za borbo; on je že dolgo v borbi; herojska borba naših narodov; borba na življenje in smrt / narodnoosvobodilna borba; pren. doživlja hude notranje borbe 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: politična borba; borba mnenj; borba med desno in levo frakcijo v stranki / razredna borba 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: volilna borba; borba za avtonomijo, za socializem ◊ biol. borba za obstanek
  22.      bórben  -a -o prid., bórbenejši (ọ̑) 1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj; biti v prvi borbeni črti bojni; borbene izkušnje naše armade; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi 2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh bórbeno prisl.: naši šahisti so igrali zelo borbeno; borbeno razpoložena mladina
  23.      bórbenost  -i ž (ọ̑) lastnost borbenega človeka: borbenost mu sije z obraza; ti ljudje nimajo nobene borbenosti; krepiti borbenost
  24.      bordél  -a m (ẹ̑) pog. javna hiša: pristaniški bordel; dekleta iz bordelov / ekspr. ne trpim bordela v svoji hiši
  25.      bordírati  -am nedov. in dov. () obrt. delati borduro

   30.301 30.326 30.351 30.376 30.401 30.426 30.451 30.476 30.501 30.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA