Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (30.326-30.350)



  1.      bókati 2 -am nedov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglašati: srna boka
  2.      boklína  -e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: boklina ščita
  3.      bokobrán  -a m () navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj; odbojnik
  4.      bokoplúta  -e ž () nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae
  5.      bóks 1 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ō) usnje iz goveje ali konjske kože: škornji iz črnega boksa
  6.      bóks 2 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ō) ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; neskl. pril.: fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera
  7.      bòks  bôksa tudi bóks -a m ( ō; ọ̑) šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi: zmagati v boksu; že dolgo se ukvarjajo z boksom; vaje v boksu; neskl. pril.: boks match dvoboj, tekmovanje v boksu
  8.      bôksanje  tudi bóksanje -a s (ó; ọ̑) glagolnik od boksati: gojiti boksanje; izuriti se v boksanju
  9.      bôksar  tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja
  10.      bôksarski  tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimozgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja
  11.      bóksast  in bôksast -a -o prid. (ọ̑; ō) ki je iz boksa, usnja: boksasti čevlji
  12.      bôksati  -am tudi bóksati -am nedov. (ó; ọ̑) 1. gojiti boks, ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati // nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno 2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh bôksati se tudi bóksati se pog., ekspr. tepsti se, pretepati se: tovarišica učiteljica, fantje se že spet boksajo; pren. dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili
  13.      bókser  -ja m (ọ̑) večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem: nemški bokser; bokser z rodovnikom
  14.      boksít  -a m () petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita
  15.      bôksniti  -em tudi bóksniti -em dov.; ọ́ ọ̑) pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh
  16.      ból  -i ž (ọ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: nositi, potožiti bol; duševna, globoka bol; bol srca // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: v nogah ne čuti več boli
  17.      bolán  bólna -o tudi -ó [n] prid. ( ọ́) 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan // ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja bólno prisl.: bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče bólni -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
  18.      bolèč  -éča -e prid. ( ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti
  19.      bolečína  -e ž (í) 1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine 2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine 3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže
  20.      bolečínica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku; osebne, skrite bolečinice
  21.      bolečínski  -a -o () pridevnik od bolečina: bolečinski občutek
  22.      bolečnína  -e ž () jur. odškodnina za bolečine: zahtevati bolečnino
  23.      boléčnost  -i ž (ẹ́) med. značilnost bolečega: bolečnost mišic, sklepov
  24.      boléhati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati za mrzlico, neustalj. na mrzlici / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo bolehajóč -a -e: bolehajoča žival
  25.      bolêhen  in boléhen -hna -o prid., bolêhnejši in boléhnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) ki je slabega, šibkega zdravja: bolehen otrok, starček; bolehen je in slabo hranjen / bolehna barva kože

   30.201 30.226 30.251 30.276 30.301 30.326 30.351 30.376 30.401 30.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA