Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (30.276-30.300)



  1.      bogomíselnost  -i [sǝl] ž () star. lastnost bogomiselnega človeka
  2.      bogomólec  -lca m (ọ̑) iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec
  3.      bogopodóbnost  -i ž (ọ́) knjiž. podobnost bogu: prizadevati si za bogopodobnost
  4.      bogoskrúnec  -nca m () rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev
  5.      bogoskrúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje
  6.      bogoslúžje  -a s () cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
  7.      bogoznánec  -nca m () zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec: katoliški bogoznanci
  8.      bógpomágaj  in bóg pomágaj medm. (ọ̑-á) izraža obup, strah: bogpomagaj, kako je hudo; bogpomagaj, vse bo zapravil; prisl.: kadar ponori, je z njim bogpomagaj zelo hudo; sam.: prazna hiša je pravi bogpomagaj
  9.      bógzná  in bóg zná prisl. (ọ̑-) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita
  10.      bòh  bôha m ( ó) s prašiča odrta, nerazrezana slanina: nasoliti boh; cel svinjski boh / petkilski boh slanine večji kos
  11.      bohém  in boém -a m (ẹ̑) kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik: to je bohem; tip slovenskega bohema; družba bohemov; živeti kot bohem
  12.      bohéma  in boéma -e ž (ẹ̑) knjiž. družba bohemov, bohemi: v Parizu se zbira bohema vsega sveta; velemestna bohema // bohemstvo: bil je nagnjen k bohemi; študentovska bohema
  13.      bohemístika  -e ž (í) veda o češkem jeziku in književnosti: bohemistika in slovenistika
  14.      bohémski  in boémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boheme: zašel je v bohemsko družbo; vsi so ga poznali zaradi njegove bohemske narave; vagabundsko in bohemsko življenje / nosi širokokrajen bohemski klobuk; ima bohemsko pentljo za vratom bohémsko in boémsko prisl.: čisto bohemsko živi
  15.      bohínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Bohinj: bohinjske vasi / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; bohinjsko govedo domače govedo, križano s pincgavskimbot. bohinjski repnjak rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis
  16.      bohoríčica  -e ž () črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja: pisati, tiskati v bohoričici; bohoričica in metelčica; boj proti bohoričici
  17.      bohòt  -ôta m ( ó) pesn. bohotenje, bohotnost: bajni bohot cvetov
  18.      bohotánje  -a s () glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva
  19.      bohotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost
  20.      bohôten  -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča
  21.      bohôtenje  in bohotênje -a s (ó; é) glagolnik od bohotiti se: bohotenje plevela
  22.      bohotênje  -a s (é) glagolnik od bohoteti: bohotenje plevela / bohotenje hudobije
  23.      bohotéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko bohotati: vsepovsod je bohotelo zelenje / zmote bohotijo
  24.      bohôtiti se  -im se in bohotíti se -ím se nedov., bohôtil se in bohótil se (ó ō; í) knjiž. biti bujno razraščen: ob vhodu v jamo se bohoti bodičevje; po njivah se bohoti osat / v parku se bohotijo mogočni kostanji; pren. sovraštvo se bohoti med njimi
  25.      bohôtnost  -i ž (ó) značilnost bohotnega: bohotnost travnikov / občudoval je bohotnost njenih las / dekle ga mami s svojo bohotnostjo

   30.151 30.176 30.201 30.226 30.251 30.276 30.301 30.326 30.351 30.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA