Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (30.001-30.025) 
- blagopokójnica -e ž (ọ̑) v osmrtnicah pokojnica: hvala vsem, ki so blagopokojnico spremili na zadnji poti ♪
- blagopokójnik -a m (ọ̑) v osmrtnicah pokojnik: pogreb blagopokojnika bo v torek ♪
- blágor -gra m (ȃ) 1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist: skrbeti za blagor domovine; javni, narodov blagor / telesni in duhovni blagor // nav. mn., star. dobrina: zbirati posvetne blagre / iron. vsako jutro uživa blagre mestnega prometa 2. ed., zastar. sreča, blagoslov: nad hišo počiva blagor nebes / žarg., lov. lovski blagor uspešen lov, obilen plen 3. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: blagor ti, da si zdrav; blagor mu, da ni poznal naših težav; blagor blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit; blagor, trikrat blagor mu; star.: blagor se ti; blagor si ga tistemu, ki jo bo dobil ◊ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka ♪
- blagoróden -dna -o prid. (ọ̄) star. ki je plemiškega rodu: blagorodna gospoda // v vljudnostnem nagovoru spoštovan, cenjen: blagorodni gospod! blagorodna gospodična! ♪
- blagoródje -a s (ọ̑) star., vljudnostni nagovor spoštovani, cenjeni: veliko čast ste mi napravili, blagorodje; Vaše blagorodje! ♪
- blagoródnost -i ž (ọ̄) zastar. plemenitost: ta človek nima z blagorodnostjo nič opraviti ♪
- blagosŕčnost -i ž (ȓ) knjiž. lastnost blagosrčnega človeka: ganila ga je prijateljeva blagosrčnost ♪
- blágost -i ž (ā) 1. knjiž. dobrosrčnost, milina: iz njenih oči gleda blagost 2. zastar. sreča, blaginja: želim vam vso blagost; skrbeti za javno blagost ♪
- blagostánje -a s (ȃ) obilje materialnih dobrin: doseči večje blagostanje; truditi se za blagostanje prebivalstva; živeti v sreči in blagostanju / zastar. dušno in telesno blagostanje blaginja, blagor ♪
- blagôten -tna -o prid. (ó) knjiž. ki vsebuje, izraža blagost, dobroto: gojiti blagotne želje / blagotna jesen ♪
- blagougódje -a s (ọ̑) zastar. ugodje, zadovoljstvo: vzklikati od blagougodja ♪
- blamáža -e ž (ȃ) ekspr. sramota, osmešenje zaradi neuspeha: doživeti blamažo; predstava se je končala z veliko blamažo // zelo neprijeten položaj: spravila ga je v hudo blamažo ♪
- blamírati -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. osramotiti, osmešiti: blamiral me je pred šefom; pri izpitu se bo blamiral // spraviti v zelo neprijeten položaj: sin ga s svojim vedenjem blamira v družbi ♪
- blánja -e ž (á) nar. deska: miza, zbita iz blanj; jelševe blanje ♪
- blankét -a m (ẹ̑) redko neizpolnjena tiskovina, golica: izpolniti blanket; telegrafski blanket; blanket čeka ♪
- blankéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od blanket: blanketna menica ♪
- blanšírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. gastr. na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo: kumarice pred vlaganjem blanširamo 2. usnj. čistiti, gladiti mesno stran usnja: blanširati usnje blanšíran -a -o: blanširani špinačni listi; blanširano usnje ♪
- blasfemíja -e ž (ȋ) sramotenje boga, bogokletje: v njegovi dekadenčni motiviki ni blasfemije; pren. beseda ljubezen je v njegovih ustih skoraj blasfemija ♪
- blástogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. začetni razvoj zarodka ♪
- blastóm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: benigni, maligni blastom ♪
- blastomêra -e ž (ȇ) nav. mn., biol. celica, ki nastane z brazdanjem jajčeca ♪
- blástula -e ž (ȃ) biol. mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic ♪
- blátarica -e ž (ȃ) trda krtača za čiščenje obutve ♪
- blátast -a -o prid. (á) 1. poln blata: blatasta struga 2. redko po barvi podoben blatu: blatasta barva vode ♪
- bláten -tna -o prid. (ā ȃ) pokrit z blatom: blatna cesta; ležali so na blatnih tleh / blatne ravninske vasi ♦ med. blatna kopel kopel iz (zdravilnega) blata // umazan od blata: obut je bil v blatne čevlje; do gležnjev blatne noge; ekspr. ves sem blaten / blatna reka kalna, motna blátno prisl.: blatno sivo nebo ♪
29.876 29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076 30.101 
