Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (29.976-30.000)



  1.      blagájniški  -a -o prid. () nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence ♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
  2.      blagínja  -e ž (í) obilje materialnih dobrin: skrbeti za blaginjo ljudstva; živeti v blaginji; ekonomska, obča blaginja
  3.      blagó  -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje ● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali ◊ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
  4.      blago...  prvi del zloženk nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln; blagodaren
  5.      blagobít  -i ž () zastar. blaginja, blagor: skrbeti za blagobit naroda; duševna blagobit
  6.      blagočúten  -tna -o prid. (ū) zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož
  7.      blagočútje  -a s () zastar. ugodje, zadovoljstvo: prizor ga navdaja z blagočutjem
  8.      blagodár  -a m () zastar. sreča, blagoslov: ta dež je bil pravi blagodar za polje // miloščina: dati beraču blagodar
  9.      blagodáren  -rna -o prid. (á ā) star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena // blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje blagodárno prisl.: narava blagodarno razsipa svoje darove
  10.      blagodát  -i ž () knjiž. sreča, blagoslov: dež je prava blagodat za polje; zdravje je največja blagodat za človeka // nav. mn., redko dobrina, korist: uživati blagodati miru; ti kraji so deležni vseh blagodati morskega podnebja
  11.      blagodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. ki blago, ugodno deluje: zajel ga je blagodejen spanec; blagodejna tišina / blagodejen dež; blagodejni sončni žarki blagodéjno prisl.: glasba blagodejno vpliva na živce
  12.      blagodúh  -a -o prid. ( ū) zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje
  13.      blagodúšen  -šna -o prid.) zastar. ki je blage duše; plemenit, blag: blagodušna žena; tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obraz blagodúšno prisl.: blagodušno se je nasmehnil
  14.      blagodúšje  -a s () zastar. plemenitost, blagost: hvaliti slovansko blagodušje
  15.      blagodúšnost  -i ž (ū) zastar. plemenitost, blagost: čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti; v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal
  16.      blagoglásen  -sna -o prid. (ā) ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči; blagoglasna beseda; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano
  17.      blagoglásje  -a s () ubranost glasov: pesnik skrbi za besedno blagoglasje
  18.      blagoglásnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost blagoglasnega: blagoglasnost tonov
  19.      blagohôten  -tna -o prid. (ó ō) ki ima blage, dobre namene: bil mu je blagohoten mentor / blagohoten nasvet; pozdraviti z blagohotnim smehljajem; blagohotne besede blagohôtno prisl.: blagohotno razložiti
  20.      blagohôtnost  -i ž (ó) lastnost blagohotnega človeka: z veliko blagohotnostjo in razumevanjem ga posluša / blagohotnost nasveta
  21.      blagomíseln  -a -o [sǝl] prid. () zastar. blag, mil: blagomiselni in pravični ljudje
  22.      blagonaklónjen  -a -o prid. (ọ́) star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju blagonaklónjeno prisl.: blagonaklonjeno ga je potrepljal po rami
  23.      blagonaklónjenost  -i ž (ọ́) star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih
  24.      blagonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen: ti posli so zelo blagonosni // koristen, dobrodejen: blagonosni vpliv; njegovo blagonosno delovanje / blagonosni sončni žarki
  25.      blagopokójen  -jna -o prid. (ọ̄) spoštljivo pokojni: naš blagopokojni ded

   29.851 29.876 29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA