Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (29.426-29.450)



  1.      bédeker  -ja m (ẹ̑) turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki
  2.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž
  3.      bedènj  -dnjà tudi bèdenj -dnja [bǝd] m (ǝ̏ ; ǝ̀) nar. kad, čeber: stresati grozdje v bedenj
  4.      bedênje  tudi bdênje -a [prva oblika bǝd] s (é) glagolnik od bedeti, ant. spanje: nočno bedenje; od bedenja rdeče oči
  5.      bedéti  -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev bedé tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi
  6.      bédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež: onemogle bedneže je pobirala lakota
  7.      bédnica  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica
  8.      bédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani; otroci brezposelnih bednikov; na smrt obsojeni bednik
  9.      bednjár  -ja [bǝd] m (á) nar. izdelovalec kadi, čebrov
  10.      bédnost  -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // redko beda: pogreznil se je v brezmejno bednost
  11.      bédnosten  -tna -o prid. (ẹ́) v zvezi s sklad, fond, v stari Jugoslaviji namenjen omiljenju socialne stiske: bednostni sklad
  12.      bedràt  -áta -o prid. ( ā) ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov)
  13.      bêdrn  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na bedro: bedrno meso ♦ anat. bedrni živec; bedrna kost stegnenica
  14.      bêdrnica  -e ž () anat. kost v stegnu; stegnenica: zlomiti si bedrnico
  15.      bêdro  -a stil. -ésa s (é, ẹ̑) noga nad kolenom; stegno: smejal se je in se tolkel po bedrih / obirati kurje bedro // nav. mn., pog., šalj. noga: hlače mu kar opletajo po suhih bedresih
  16.      beduín  -a m () arabski nomad v severni Afriki: puščavski beduini
  17.      beduínski  -a -o () pridevnik od beduin: beduinski konj
  18.      bég 1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja ∙ publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov ◊ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
  19.      bég 2 -a m (ẹ̑) zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg
  20.      begálnica  -e ž () čeb. priprava, ki omogoča čebelam odlet iz panja, vrnitve pa ne
  21.      begánica  -e [tudi bǝg] ž () nar. gorenjsko snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: vitke in visoke beganice
  22.      béganje  -a s (ẹ̑) glagolnik od begati: beganje po mestu; mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo
  23.      bégati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami begajóč -a -e: begajoč pogled
  24.      bégica  -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begovica
  25.      begína  -e ž () v Belgiji in v Holandiji članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti

   29.301 29.326 29.351 29.376 29.401 29.426 29.451 29.476 29.501 29.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA