Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (29.226-29.250)


  1.      barábica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. manjšalnica od baraba: bil je prava barabica 2. nekdaj poulični otrok: predmestne barabice ♪
  2.      barabíja  -e ž (ȋ) slabš. malopridno dejanje: naredil je novo barabijo / pooseb. družil se je z vso pocestno barabijo ♪
  3.      barabín  -a m (ȋ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: barabin je debelo lagal ♪
  4.      barabón  -a m (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon! ♪
  5.      barábski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barabe: barabski smeh; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega ♪
  6.      baráčnica  -e ž (ȃ) nar. vzhodno astra ♪
  7.      baráka  -e ž (ȃ) zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake; stanovati v baraki; lesena baraka; taboriščne barake; barake za vojaštvo ♪
  8.      barákar  -ja m (ȃ) kdor stanuje v baraki: družil se je z delavci, z brezposelnimi, z barakarji ♪
  9.      barakúda  -e ž (ȗ) zool. velika roparska morska riba, Sphyraena barracuda ♪
  10.      baránt  -a m (ā) star. kupčija, kupčevanje ♪
  11.      barantáč  -a m (á) slabš. kupčevalec, prekupčevalec: v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji; zvijačen barantač ♪
  12.      barantálec  -lca [u̯c] m (ȃ) raba peša kupčevalec, prekupčevalec: konjski barantalec; barantalec z vinom ♪
  13.      barantáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke ♪
  14.      barantíja  -e ž (ȋ) raba peša 1. kupčija, (pre)kupčevanje: napravil je dobro barantijo; barantija s konji; pren., slabš. razkrinkati politične barantije 2. barantanje: barantija za njivo ♪
  15.      baratáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. kupčevati, prekupčevati: baratati z lesom ♪
  16.      bárati  -am dov. in nedov. (ȃ) star. vprašati: baraj njo, ne mene; barali so ga, kje je bil; barati po gospodarju ♪
  17.      baráž  -a m (ȃ) šport. dodatno odločilno tekmovanje pri sabljanju: o naslovu prvaka je odločal baraž ♪
  18.      baráža  -e ž (ȃ) voj. ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor, zapora: prekoračiti baražo ♪
  19.      barážen  -žna -o (ȃ) pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon; baražni ogenj ♪
  20.      bárba  -e m (ȃ) žarg., navt. kapitan: izkušen barba // nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric: govoril sem z barba Ivom ♪
  21.      barbakán  -a m (ȃ) arhit. stavba, ki v srednjeveškem utrdbenem sistemu varuje glavni vhod ♪
  22.      barbár  -a m (ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar ♪
  23.      barbarizácija  -e ž (á) uvajanje barbarskih razmer: barbarizacija rimskega cesarstva / težiti k barbarizaciji človeških vrednot ♪
  24.      barbarízem  -zma m (ȋ) 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov ♪
  25.      barbarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca ♪

   29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226 29.251 29.276 29.301 29.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA