Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (28.826-28.850) 
- ástrofízik -a m (ȃ-í) strokovnjak za astrofiziko: dognanja astrofizikov ♪
- ástrofízika -e ž (ȃ-í) veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles ♪
- ástrofizikálen -lna -o (ȃ-ȃ) pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij ♪
- astroláb tudi astrolábij -a m (ȃ; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument ♪
- astrológ -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z astrologijo ♪
- astrologíja -e ž (ȋ) prerokovanje človekove usode iz (položaja) zvezd: ukvarjal se je z astrologijo ♪
- astrolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na astrologe ali astrologijo: astrološka napoved ♪
- astronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec ♪
- astronómičen -čna -o prid. (ọ́) zastar. astronomski: astronomična veda ♪
- astronomíja -e ž (ȋ) znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije ♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles ♪
- astronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke ♪
- astronómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles ♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke ♪
- asumpcioníst -a m (ȋ) rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom ♪
- aškenáz -a m (ȃ) Žid iz srednje ali vzhodne Evrope ♪
- áškrc -a m (ȃ) nar. vzhodnoštajersko 1. majhen kos, odrezek: aškrc platna 2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi ♪
- áta -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded ♪
- atáka -e ž (ȃ) knjiž. nenaden močen vojaški naskok: divja ataka; ataka oklopnikov; pren. polemična ataka; ataka na politiko miroljubne koeksistence ♪
- atakírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. naskočiti, napasti: divje so atakirali ♪
- atamán -a m (ȃ) 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov ♪
- ataraksíja -e ž (ȋ) filoz. stanje duševne umirjenosti ♪
- atašé -ja m (ẹ̑) član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi; kulturni, trgovinski, vojaški ataše; ataše češkoslovaškega poslaništva ♪
- atašéjski -a -o (ẹ̑) pridevnik od ataše: atašejska služba ♪
- áte -ta in -ja m (ā) nar., v družinskem okolju ata, oče: ali so ate doma? ateta dolgo ni ♪
- atebrín -a m (ȋ) farm. zdravilo proti malariji: imel je celo zalogo kinina in atebrina ♪
- ateíst -a m (ȋ) kdor taji, ne priznava boga, brezbožnik: popoln ateist ♦ filoz. pripadnik ateizma ♪
28.701 28.726 28.751 28.776 28.801 28.826 28.851 28.876 28.901 28.926