Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (28.501-28.525)


  1.      apolíničen  -čna -o prid. (í) knjiž. skladen, umerjen: apolinični tip človeka; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost ♪
  2.      apolíničnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega: erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike ♪
  3.      àpolítičen  -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne zanima za politiko: izrazito apolitičen človek / klub je bil apolitičen; njegova apolitična narava; njihovo stališče je apolitično ♪
  4.      àpolítičnost  -i ž (ȁ-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti ♪
  5.      apologét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo ♪
  6.      apologétika  -e ž (ẹ́) veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko; pren. apologetika kapitalističnega sistema ♪
  7.      apologíja  -e ž (ȋ) knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo; duhovita, strastna apologija; apologija človeka; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti ♪
  8.      apólon  -a m (ọ̑) zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo ♪
  9.      apopleksíja  -e ž (ȋ) 1. med. možganska kap: posledice apopleksije 2. gozd. nenadno sušenje drevesa ♪
  10.      aporíja  -e ž (ȋ) filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi ♪
  11.      apórt  -a m (ọ̑) 1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu 2. zlasti v kapitalistični ekonomiki naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja ♪
  12.      aposiopéza  -e ž (ẹ̑) lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo ♪
  13.      apostát  -a m (ȃ) rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat; pren. politični apostat ♪
  14.      apostazíja  -e ž (ȋ) rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo; pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic ♪
  15.      aposterióren  -rna -o prid. (ọ̑) filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja ♪
  16.      a posterióri  prisl. (ọ̄) filoz. iz izkustva, po izkustvu, ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori; neskl. pril.: spoznanje a posteriori ♪
  17.      apóstol  -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru ♪
  18.      apostolát  -a m (ȃ) rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi: hierarhični, laični apostolat / apostolat zgleda ♪
  19.      apostólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
  20.      apostróf  -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj ♪
  21.      apóstrofa  -e ž (ọ̑) lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja ♪
  22.      apostrofíranje  -a s (ȋ) glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov ♪
  23.      apostrofírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril ♪
  24.      apotéka  -e ž (ẹ̑) raba peša lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko ♪
  25.      apotékar  -ja m (ẹ̑) raba peša lekarnar: po poklicu je bil apotekar; vzela je bogatega apotekarja ♪

   28.376 28.401 28.426 28.451 28.476 28.501 28.526 28.551 28.576 28.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA