Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (28.176-28.200) 
- anatomíja -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe ◊ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov ♪
- anatomizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. podrobno razstaviti, razčleniti: anatomizirati človekovo ravnanje anatomizíran -a -o: anatomiziran značaj ♪
- anatómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za anatomijo ♪
- anatómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa anatómsko prisl.: um. anatomsko poudarjeni prsni koš kipa ♪
- andaluzít -a m (ȋ) min. rudnina stebričasti rombični aluminijev silikat ♪
- andánte prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante andánte -a m stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru ♪
- andantíno prisl. (ȋ) muz., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantino andantíno -a m stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru ♪
- andezít -a m (ȋ) petr. svetlo zelena ali temna predornina ♪
- andezíten -tna -o (ȋ) pridevnik od andezit: andezitni groh ♪
- andragógika -e ž (ọ́) veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih: predavanja temeljijo na izsledkih andragogike; ustanovili so katedro za andragogiko ♪
- andróga -e ž (ọ̄) zool. zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna ♪
- androgín -a m (ȋ) knjiž. hermafrodit, dvospolnik ♪
- andromaníja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečana spolna sla žensk po moških; nimfomanija: trpi za andromanijo ♪
- anekdóta -e ž (ọ̑) kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote; pripovedovati anekdote; v razlago vpletati anekdote; dvoumne, kosmate anekdote; anekdote iz Balzacovega življenja ♪
- anekdótičen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. nanašajoč se na anekdoto: anekdotičen zapis; anekdotična novelistika / anekdotični humor / ta človek ima že kar anekdotično smolo anekdótično prisl.: anekdotično zgrajena zgodba ♪
- anekdótičnost -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost anekdotičnega: njegova novela je lep primer za anekdotičnost pripovedovanja ♪
- anekdótski -a -o prid. (ọ̑) anekdotičen: bežne, anekdotske skice / pisal je v anekdotskem stilu ♪
- anéks -a m (ẹ̑) knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks; aneks konvencije o cestnem prometu; aneks memoranduma // redko prizidek: aneks k valjarniški lopi ♪
- aneksíja -e ž (ȋ) nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev: izvesti aneksijo; italijanska aneksija; aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski; aneksija k Nemčiji ♪
- aneksíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aneksijo: aneksijski načrt, odlok ♦ zgod. aneksijska kriza kriza, nastala po priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908 ♪
- anektírati -am dov. in nedov. (ȋ) izvesti aneksijo, priključiti: anektirati deželo; anektirati Avstrijo k Nemčiji anektíran -a -o: anektiranemu ozemlju niso dali samouprave ♪
- anekuména -e ž (ẹ̑) geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno področje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene ♪
- anémičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične ♪
- anemíja -e ž (ȋ) med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost: kronična, prirojena anemija; znaki anemije; pren. anemija povojne dramatike ♪
- anemíjski -a -o (ȋ) pridevnik od anemija: anemijski šumi ♪
28.051 28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251 28.276 
