Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (26.801-26.825) 
- zvárek tudi izvárek -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin: piti zvarke; grenek, strupen zvarek / kamilični zvarek; zvarek iz arnike // snov, ki se pripravi s kuhanjem: čarovni zvarek; zeliščni zvarek; mazati se z zvarkom iz hrastovega lubja ∙ ekspr. v teh posodah so kuhali močnik in razne žitne zvarke jedi; prim. izvarek ♪
- zváren -rna -o prid. (ā) nanašajoč se na zvar: zvarno mesto / zvarni spoj ♪
- zváriti -im tudi zvaríti -ím tudi izváriti -im tudi izvaríti -ím dov., zváril tudi izváril (ā ȃ; ȋ í) pripraviti kaj s kuhanjem česa: zvariti napoj / zvariti zdravilne rastline // star. skuhati: zvariti čaj / zvariti brinjevec ♪
- zvaríti -ím dov., zváril (ȋ í) 1. teh. spojiti kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom: zvariti tirnice, žice 2. ekspr. združiti, povezati: zvariti dežele v eno državo zvarjèn -êna -o: veriga z zvarjenimi členki; zvarjen spoj; zvarjena konstrukcija ♪
- zvárjenec -nca m (ȃ) teh. zvarjen predmet: delati zvarjence za dvigala ♪
- zváti zóvem nedov., zvál (á ọ́) star. 1. klicati, pozivati: zove nas na boj; zvati na pomoč 2. imenovati: zvali so jo Micka; kako se zove ta gora / zovejo ga krivi prerok ● nar. vzhodno ni odrekel, če so ga zvali prosili; nar. vzhodno zvali so jih v goste vabili zván -a -o: zvani gostje ∙ zastar. uveljavljal je svoj tako zvani življenjski nazor pri omejitvi, negotovosti v izjavi tako imenovani ♪
- zvážati -am nedov. (ȃ) z vožnjo spravljati skupaj: zvažati material za gradnjo / zvažati pridelke na trg voziti ♪
- zvéčanje -a s (ẹ̑) povečanje: zvečanje potrošnje / zvečanje potreb ♪
- zvéčati -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) veliko: zvečati vrt 2. narediti, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: zvečati davke / zvečati merilo b) glede na možni razpon: zvečati učinkovitost dela c) glede na intenzivnost: pohvala je zvečala njihovo zadovoljstvo zvéčati se 1. postati (bolj) velik: razpoke so se ob potresu zvečale 2. doseči višjo stopnjo a) glede na količino: število štipendij se je zvečalo b) glede na možni razpon: temperatura se je zvečala c) glede na intenzivnost: vsakdanje skrbi so se zvečale zvéčan -a -o: zvečana koncentracija radioaktivnih snovi ♦ muz. zvečani interval interval, pri katerem je zgornji ton kromatično zvišan ali spodnji ton kromatično znižan; zvečani trozvok trozvok, sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte ♪
- zvečér prisl. (ẹ̑) v času od večera do polnoči: zvečer hodi na plesne vaje; zdravila jemlje zjutraj, opoldne in zvečer; danes zvečer me ne bo doma; oglasi se jutri zvečer; začeli bomo zvečer ob osmih; doma je morala biti ob desetih zvečer; bilo je že pozno zvečer ♪
- zvečeríti se -ím se dov., zvečéril se (ȋ í) brezoseb. preiti iz dneva v večer: ko se je zvečerilo, so se utaborili / medtem se je zvečerilo in zasijale so prve zvezde ♪
- zvečéršnji -a -e prid. (ẹ̄) star. večeren: zvečeršnji sestanek / zvečeršnje mleko mleko od večerne molže ♪
- zvečeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj (bolj) veliko; večati: zvečevati igrišče 2. delati, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: zvečevati proizvodnjo b) glede na možni razpon: zvečevati pomen dogodka c) glede na intenzivnost: zvečevati upanje na uspeh ♪
- zvečíne prisl. (í) 1. v (veliki) večini: na ladji so bili zvečine nedeljski gostje; pripeljali so se zvečine z avtomobili / to področje je bilo zvečine naseljeno že v trinajstem stoletju v glavnem, pretežno; poznati kaj zvečine iz knjig 2. navadno, ponavadi: take so zvečine vse hotelske sobe; na izlete so hodili zvečine ob nedeljah; zvečine večerjamo doma ♪
- zvečínoma prisl. (ȋ) star. večinoma: sestra je živela zvečinoma pri očetu ♪
- zvéčjega in z véčjega prisl. (ẹ̑) nar. v glavnem, pretežno: pridelki so zvečjega že pospravljeni; pozimi so zvečjega stradali ● nar. mudilo se je, zato so delo opravili samo zvečjega samo v grobem, najnujnejše ♪
- zvedàv -áva -o prid. (ȁ á) ki si prizadeva dosti izvedeti, videti: zvedav in bister deček; zvedav popotnik; bil je zvedav za nekatere stvari / zvedavo izpraševanje / ekspr. zvedave oči // radoveden: nič ni mogel prikriti zvedavim sosedom; zvedave ženske / skriti se zvedavim pogledom zvedávo prisl.: zvedavo si ogledovati mesto; zvedavo prisluškovati ♪
- zvedávost -i ž (á) lastnost zvedavega človeka: otrokova nemirna zvedavost; zvedavost in želja po raziskovanju // radovednost: očitati komu zvedavost; ženska zvedavost ♪
- zvedeti gl. izvedeti ♪
- zvedljív 1 -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da spraviti, omejiti na kaj: na družbeno občost zvedljive vsebine ♪
- zvedljív 2 -a -o prid. (ȋ í) star. zvedav: zvedljiv raziskovalec bi tu dobil dosti gradiva // radoveden: obkrožila ga je množica zvedljivih ljudi zvedljívo prisl.: zvedljivo izpraševati ♪
- zvedríti -ím dov., zvédril (ȋ í) razvedriti: prijeten pogovor ga je zvedril; jeza ga je minila, počasi se je zvedril ∙ ekspr. obraz se mu je zvedril na njem se je pojavil veder, vesel izraz zvedríti se nav. 3. os. prenehati deževati: zvedrilo se je tako hitro, kot je začelo deževati // postati veder, brezoblačen: nebo se zvedri; brezoseb. zvedrilo se je in posijalo je sonce ● ekspr. omračeni um se mu je zvedril postal je zopet sposoben normalno misliti, čustvovati; ekspr. zvedrilo se mu je v duši postal je vedro, optimistično razpoložen ♪
- zvégati -am dov. (ẹ́) zvežiti: vetrovi so zvegali kozolce / ekspr. zvegal je ustnice skrivil ♪
- zvéjati -am in izvéjati -am dov. (ẹ̑) odstraniti pleve in primesi iz žita: zvejati pšenico, rž zvéjan in izvéjan -a -o: zvejano žito ♪
- zvelíčanje -a s (ȋ) rel. stanje večne sreče človeka po smrti: moliti za zveličanje; zveličanje in pogubljenje ● ekspr. realizem je edina prava vera in brez nje ni zveličanja samo realistična smer v umetnosti je priznana, cenjena ♪
26.676 26.701 26.726 26.751 26.776 26.801 26.826 26.851 26.876 26.901 
