Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (26.701-26.725)


  1.      znakovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. značilen: znakovite lastnosti ♪
  2.      znamenováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. označevati: znamenovati strani v knjigi / to gotovo znamenuje nesrečo pomeni ♪
  3.      znamováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. označevati: krožci na zemljevidu znamujejo mesta / njegov glas je znamoval notranjo napetost izražal, kazal ♪
  4.      znánstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na znanost: znanstvena metoda / znanstvena izdaja knjige; znanstvena raziskava, razprava / znanstveni jezik; doktor in drugi znanstveni naslovi / znanstvena ustanova / znanstveni delavec, svetnik / znanstvena natančnost / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti ♦ polit. znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels znánstveno prisl.: znanstveno utemeljiti trditev ♪
  5.      znánstvenica  -e ž (ȃ) ženska, ki se ukvarja z znanostjo: mlada znanstvenica; delo znanstvenice ♪
  6.      znánstvenik  -a m (ȃ) kdor se ukvarja z znanostjo: razviti se v znanstvenika; odkritje, teorija znanstvenika / atomski znanstvenik; znanstvenik sociolog ♪
  7.      znánstveniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na znanstvenike: znanstveniška in pisateljska pot / znanstveniška natančnost ♪
  8.      znánstvenoraziskoválen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na znanstveno raziskovanje: znanstvenoraziskovalna dejavnost / znanstvenoraziskovalna ustanova ♪
  9.      znánstvenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost znanstvenega: znanstvenost metode / visoka znanstvenost revije ♪
  10.      znánstvo  -a s (ȃ) 1. poznanstvo: gojiti, obnoviti znanstvo s kom; sklepati, začenjati nova znanstva; kratkotrajno, prisrčno znanstvo / star. po ločitvi je imel več znanstev površnih razmerij z več ženskami ∙ star. ima vplivna znanstva vplivne znance, prijatelje 2. zastar. znanost: podpirati znanstvo; ukvarjati se z znanstvom / mladina bi morala razpolagati z zadostnim strokovnim znanstvom znanjem ♪
  11.      znarekováti  -újem dov. (á ȗ) povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis: znarekovati dopis tajnici ♪
  12.      znebívati se  -am se tudi iznebívati se -am se nedov. (í) navadno z rodilnikom delati, povzročati, da neprijetna, nezaželena oseba preneha biti v bližini, družbi osebka: znebivati se vsiljivcev // delati, povzročati, da kaj neprijetnega, nezaželenega pri kom preneha obstajati: postopoma se znebivati dolgov ♪
  13.      znegovati  gl. iznegovati ♪
  14.      znervírati  -am dov. (ȋ) pog. razburiti, razdražiti: tako govorjenje ga znervira; namerno koga znervirati ♪
  15.      znevideti  gl. iznevideti ♪
  16.      zničevati  gl. izničevati ♪
  17.      znivelírati  -am tudi iznivelírati -am dov. (ȋ) 1. izravnati: znivelirati teren, tla / znivelirati tehtnico 2. knjiž. izenačiti: znivelirati dohodke znivelíran tudi iznivelíran -a -o: znivelirana cesta ♪
  18.      zniževánje  -a s (ȃ) glagolnik od zniževati: zniževanje vodne gladine / zniževanje cen, stroškov ♪
  19.      zniževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj nižje: zniževati nasip 2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: zniževati temperaturo / zniževati porabo energije zmanjševati zniževáti se 1. postajati nižji: gladina jezera se znižuje / gorovje se na vzhodu znižuje spušča 2. prehajati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se znižuje / življenjska raven prebivalstva se postopoma znižuje ♪
  20.      znójavica  -e ž (ọ̑) med. močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; čezmerno znojenje: zdravljenje znojavice ♪
  21.      znóva  prisl. (ọ̑) izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: stroj znova deluje; znova poudariti pomen varstva okolja; znova se pritožiti, prositi // izraža novo izhodišče, nov začetek dejanja brez povezave s prejšnjim: gospodarstvo je propadlo, treba bo začeti znova; domačija je bila porušena in vse je moral zgraditi znova // ekspr., navadno v zvezi znova in znova, vedno znova izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: naše misli o tem se znova in znova izkažejo kot preveč drzne; vedno znova se prepričuje, da še ni prepozno; zmeraj znova je poskušal ♪
  22.      znóvič  prisl. (ọ̑) star. spet, znova: blago bo znovič dobilo svojo pravo vrednost; na volitvah so si znovič pridobili večino ♪
  23.      zóbčevje  -a s (ọ́) vsi zobci kake priprave, naprave: zobčevje mehanizma se je pokvarilo ♪
  24.      zoblikovati  ipd. gl. izoblikovati ipd. ♪
  25.      zobníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na zobník: zobnikova velikost / zobnikov strup; zobnikovo olje ♪

   26.576 26.601 26.626 26.651 26.676 26.701 26.726 26.751 26.776 26.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA