Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (25.926-25.950)


  1.      zasnívati  -am dov. (í) pesn. zasanjati, zasanjariti: zasnivati o prihodnji sreči // zaspati: v hipu sta globoko zasnivala ● vznes. zasnivati večni sen umreti ♪
  2.      zasnóva  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa: izdelati zasnovo govora, zbirke; predstaviti zasnovo novega modela letala; prvotna zasnova stavbe je že razvidna; geometrična, simetrična zasnova parka; vsebinska zasnova časopisa 2. biol. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma: cvetna, listna zasnova; ličinka z zasnovami kril; zasnova možganov ◊ biol. dedna zasnova gen; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; lit. zasnova uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja; ekspozicija; muz. linearna zasnova pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani ♪
  3.      zasnovánost  -i ž (á) lastnost, značilnost zasnovanega: primerjalna zasnovanost razprave / uspešna zasnovanost gospodarskih ukrepov / publ. teoriji manjka znanstvene zasnovanosti utemeljenosti ♪
  4.      zasnovátelj  -a m (ȃ) knjiž. kdor kaj zasnuje: zasnovatelj zakonskega predloga / zasnovatelj upora pobudnik, začetnik / bil je eden od glavnih zasnovateljev galerije ustanoviteljev ♪
  5.      zasnováti  -snújem dov., zasnovál (á ú) 1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnovati govor, poročilo; zasnovati obliko modela 2. narediti, izdelati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: to napravo je zasnoval že pred leti; plakat je zasnoval znani oblikovalec / zasnovati program socialne reforme 3. publ. postaviti, utemeljiti: zasnoval je svoj nauk o prostoru; svojo teorijo je zasnoval na izsledkih predhodnikov 4. knjiž. ustanoviti: zasnovati društvo, podjetje zasnováti se nastati, pojaviti se v začetni, nedokončni obliki: v glavi se mu je zasnoval načrt zasnován -a -o: slabo zasnovan roman; na tradiciji zasnovana vzgoja ♪
  6.      zásova  -e ž (á) star. zapah, klin: poriniti zasovo čez vrata / privzdigniti zasovo ♪
  7.      zasovražíti  in zasovrážiti -im, in zasovrážiti -im dov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: zasovražiti soseda; ekspr.: koga smrtno zasovražiti; zasovražiti iz dna srca / ekspr. zasovražiti ves svet // začutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: zasovražiti oblast, šolo zasovrážen -a -o knjiž. osovražen: od vseh zasovražen človek; zasovražen politični sistem ♪
  8.      zaspávati  -am nedov. (ā) knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: otrokovo dihanje je vse bolj mirno, počasi zaspava / dan za dnem legati, zaspavati, vstajati ♪
  9.      zasramoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga zasramuje: upreti se zasramovalcem / zasramovalci jezika ♪
  10.      zasramoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasramovanje: zasramovalna dejanja / zasramovalni steber sramotilni steber ♪
  11.      zasramovánec  -nca m (á) kdor je zasramovan: braniti zasramovance ♪
  12.      zasramovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zasramovati: izpostaviti koga zasramovanju množice; javno zasramovanje ♪
  13.      zasramováti  -újem nedov. (á ȗ) navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo: zasramovati nasprotnika / zasramovati materni jezik; zasramovati resnico zasramováti se knjiž. začutiti sram: zasramovati se svojega dejanja / zasramovati se pred kom zasramován -a -o: zasramovan človek ♪
  14.      zastarévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zastarevati: zastarevanje tehnologije; zastarevanje znanja / zastarevanje idej, nazorov ♪
  15.      zastarévati  -am nedov. (ẹ́) postajati tak, da ni več v skladu a) s splošnim okusom določenega časa: modne novosti hitro zastarevajo b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: stroji zastarevajo zaradi tehničnega napredka; tehnologija hitro zastareva c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: ideje, nazori zastarevajo / novice hitro zastarevajo zastarevajóč -a -e: zastarevajoče metode ♪
  16.      zastarljív  -a -o prid. (ȋ í) jur. ki lahko zastara: zastarljiva pravica; zastarljiva terjatev ♪
  17.      zástava 1 -e ž (ȃ) avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava: peljati se v zastavi, z zastavo / zastava 101 ♪
  18.      zástava 2 -e ž (ȃ) nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje: nad Nanosom je razpeta tanka zastava ♪
  19.      zastáva 1 -e ž (ȃ) 1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije: zastava plahuta, plapola, vihra v vetru; s stolpa se vije zastava; dvigniti zastavo na drog pred taborom; izobesiti, sneti zastavo; razviti, zviti zastavo; okrasiti hiše z zastavami in cvetjem; belo-modro-rdeča zastava; tribarvna zastava / brigadna zastava; društvena zastava prapor; državna, jugoslovanska, slovenska zastava; olimpijska zastava; zastava Rdečega križa / bela zastava kos bele tkanine na drogu kot znamenje vdaje, pripravljenosti na pogajanje; črna ali žalna zastava kos črne tkanine na drogu kot znamenje žalovanja; red jugoslovanske zastave z lento visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami; red dela z rdečo zastavo visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti / kot znamenje počastitve, slovesa nagniti, pripogniti zastavo nad grob ♦ navt. krmna zastava zastava države, v kateri je ladja vpisana v ladijski register // ekspr., s prilastkom kar je po obliki temu podobno: ogenj plapola v širokih zastavah; veter raznaša zastave dima; sive zastave megle // ekspr., s prilastkom država, katere simbol ta je: ladja jugoslovanske zastave / ozemlje je bilo pod britansko zastavo britansko oblastjo; film so prikazovali pod francosko zastavo kot francoski film; igrati pod jugoslovansko zastavo kot predstavnik Jugoslavije 2. ekspr., s prilastkom nazor, program, gibanje: zapustil je narodno zastavo; prisega na zastavo stranke ● ekspr. pri konjskih dirkah, v plavanju nosi zastavo je prvi, najboljši; ekspr. ta vrsta jabolk nosi zastavo v ceni je najdražja; na odkritem otoku so razvili, zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; publ. pod zastavo imajo sto divizij njihova vojska šteje; publ. poklicali so pod zastavo vse za vojsko sposobne moške poklicali so v vojsko, mobilizirali; vznes. dvignil je zastavo boja za osvoboditev začel je boj; vznes. visoko dvigajo zastavo napredka z vsemi silami si prizadevajo za napredek ♪
  20.      zastáva 2 -e ž (ȃ) 1. izročitev stvari za zavarovanje upnikove terjatve: zavarovati terjatev z zastavo; publ. posojati denar proti zastavi ob zastavi, za zastavo; zastava slik in zlatnine 2. kar se zastavi: odkupiti zastavo; z zastavo pokriti terjatev ● star. dal ji je prstan v zastavo, da se bo z njo poročil v jamstvo, zagotovilo ◊ igr. igra na zastavo igra, pri kateri neuspešen udeleženec izgubi predmet, ki ga je zastavil, in dobi šaljivo kazen ♪
  21.      zastávek 1 -vka m (ȃ) 1. kar se zastavi: vrniti zastavek; posojati na zastavke; vzeti uro kot zastavek 2. igr. predmet, ki ga mora udeleženec dati pri igri na zastavo: igralec da, izgubi zastavek 3. znesek, ki se vplača pri igri na srečo; stava: visoki zastavki ♪
  22.      zastávek 2 -vka m (ȃ) 1. knjiž. zasnova, zarodek: oblikovanje umskih in nravstvenih zastavkov pri otroku 2. muz. položaj glasilk pri prehodu zračnega toka ob začetku petja: delati vaje za pravilen zastavek / mehki pri katerem sta glasilki nekoliko razmaknjeni, trdi zastavek pri katerem sta glasilki tesno skupaj ♪
  23.      zastáven 1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zastavo, kos tkanine: zastavni drog / zastavna kombinacija pri signaliziranju ♦ navt. zastavni vozli vozli na vrvi, ob katere se privezujejo signalne zastavice; zastavna vrv vrv za dviganje in spuščanje signalnih zastavic ♪
  24.      zastáven 2 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na zastavo, zastavitev: zastavni dokument / zastavni listek nekdaj potrdilo zastavljalnice o zastavljenem predmetu ♦ jur. zastavni list listina, s katero se daje zastavna pravica; zastavni upnik upnik, kateremu da dolžnik zastavno pravico; zastavna knjiga v nekaterih deželah knjiga, v katero se vpisujejo zastavne pravice, če ni zemljiške knjige; zastavna pogodba pogodba, po kateri zastavni upnik dobi zastavno pravico; zastavna pravica pravica upnika do dolžnikove stvari za zavarovanje terjatve; zastavna terjatev terjatev, zavarovana z zastavo ♪
  25.      zastáven 3 -vna -o prid., zastávnejši (á ā) 1. krepko raščen, razvit: lep, zastaven fant; slika zastavnega kosca / zastaven mladič / zastaven macesen z velikimi vejami // knjiž. krepek, trden: ni imel več tako zastavnega koraka / odločitev je naznanil z mirnim, zastavnim glasom / zastavna rast 2. star. resen, umirjen: v smeh je spravil tudi najbolj zastavnega gosta / odlikoval se je z natančnostjo in zastavnim vedenjem 3. zastar. ugleden, imeniten: župnik, uradnik in drugi zastavni ljudje zastávno prisl.: zastavno hoditi okrog voza; zastavno raščen ♪

   25.801 25.826 25.851 25.876 25.901 25.926 25.951 25.976 26.001 26.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA