Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (25.851-25.875)



  1.      zaredítev  -tve ž () glagolnik od zarediti: zareditev rakov v reki / zareditev mrčesa v stanovanju
  2.      zarévsati  -am dov. (ẹ̑) zarevskati: pes je zarevsal / ostro je zarevsal na otroke
  3.      zarévskati  -am tudi zarêvskati -am dov. (ẹ̑; ) 1. oglasiti se s kratkimi, rezkimi glasovi: ko je stopil na dvorišče, je pes zarevskal / pes je zarevskal na prišleca / ekspr. v dolini je zarevskal mitraljez 2. slabš. zadirčno reči: požugal je s prstom in zarevskal / jezno je zarevskal nanj
  4.      zarévskniti  -em tudi zarêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) revskniti: mati je nekaj zarevsknila / pojdi stran, je zarevsknila nanj
  5.      zarezávati  -am nedov. () zarezovati: zarezavati drevo / zarezavati v les / reka se zarezava v dolino
  6.      zarezovánje  -a s () glagolnik od zarezovati: zarezovanje smrek / zarezovanje v les
  7.      zarezováti  -újem nedov.) 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj: zarezovati drevesa; zarezovati makove glavice 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati kaj: zarezovati črte v les, marmor; zarezovati z nožem, s strojem / reka zarezuje globoko strugo vrezuje zarezováti se 1. biti speljan, voditi skozi kaj: potok se zarezuje v sotesko 2. zaradi teže, pritiska prodirati v kako snov: kolesa voza so se zarezovala v blato // ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: vrv se živali zarezuje v vrat 3. ekspr. prihajati v notranjost, duševnost koga: vojni dogodki so se zarezovali vanj; žalost se vse bolj zarezuje vame
  8.      zarisávati  -am nedov. () zarisovati: zarisavati kroge po pesku / zarisavati meje, pot / v daljavi se zarisavajo gore
  9.      zarisoválen  -lna -o prid. () s katerim se zarisuje: zarisovalno orodje ♦ obrt., tisk. zarisovalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino
  10.      zarisovánje  -a s () glagolnik od zarisovati: zarisovanje likov / zarisovanje kroja na blago
  11.      zarisováti  -újem nedov.) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati: s palico je zarisoval različne like v pesek / zarisovati kroj na blago risati 2. s črto, črtami označevati: na zemljevidu so zarisovali pot, ki jo morajo prehoditi / zarisovati dnevno proizvodnjo na grafikonu zarisováti se ekspr. kazati se v obrisih: strehe so se ostro zarisovale v nebo // pojavljati se na podlagi: na steni so se zarisovale sence plamenov // postajati viden, kazati se: na njenem obrazu se je zarisoval nasmeh
  12.      zarívati  -am nedov. (í) s potiskanjem, sunki delati, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj: zarivati kole v zemljo / ekspr. zarivali so jim puškine cevi v hrbet // s potiskanjem spravljati v določen položaj: zarivati zapah zarívati se zaradi kake sile prodirati v kaj: deli granat so se zarivali v hišo / klopi se zarivajo v kožo zajedajo // ekspr. spravljati se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: ščuke so se zarivale v blato
  13.      zarjavélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zarjavelega: zarjavelost okovja na štedilniku / zarjavelost obraza porjavelost
  14.      zarjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rjav, rjast: žeblji so zaradi vlage zarjaveli; ključavnica v vratih je zarjavela ∙ stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) ljubezen nikoli čisto ne mine 2. postati rjav; porjaveti: otroci so se na soncu okrepili in zarjaveli 3. ekspr. postati manj gibljiv, manj prožen; otrdeti: moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli // postati duševno otopel, nedejaven: zarjavel je v poklicu / možgani so mu zarjaveli zarjavèl in zarjavél -éla -o 1. deležnik od zarjaveti: zarjaveli stroji; od sonca zarjavela dekleta 2. ekspr. postaran, ostarel: zarjaveli starci / zarjaveli nazori zastareliekspr. zarjavela devica neporočena ženska
  15.      zarjovéti  -ím dov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: lev v kletki je grozeče zarjovel; zarjovela je kot žival / od strahu je zarjovel // ekspr. dati rjovenju podobne glasove: zamahnil je z zastavico in motorji so zarjoveli; sirena je zarjovela 2. slabš. zelo zakričati: zarjovel je na vse grlo, da bi ga slišali / ne vtikaj se v pogovor, je zarjovel 3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: veter je zarjovel čez hribe; prim. zarjuti
  16.      zaródkov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarodek: razvoj zarodkovih organov; zarodkova rast ♦ bot. zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo
  17.      zarogovíliti  -im dov.) ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel 2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila // upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti // razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil
  18.      zarosítev  -tve ž () glagolnik od zarositi: zarositev šip
  19.      zarotítev  -tve ž () glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec
  20.      zarotítven  -a -o prid. () nanašajoč se na zarotitev: zarotitveno petje / zarotitveni izreki, obrazci
  21.      zarótništvo  -a s (ọ̑) nav. ekspr. mišljenje, delovanje, ravnanje zarotnikov: obtožiti koga zarotništva; zagovarjati se zaradi zarotništva / politično zarotništvo
  22.      zarotoválec  -lca [c tudi lc] m () po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: zarotovalec ni imel več moči / zarotovalec zla
  23.      zarotovánje  -a s () 1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: obvladati sovražne sile z zarotovanjem; zarotovanje hude ure // besede, s katerimi kdo roti: zasikal je proti njemu zarotovanje 2. rel. izganjanje hudobnega duha: obredi zarotovanja // molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha; zarotilna molitev: govoriti, uporabljati zarotovanja
  24.      zasadítev  -tve ž () glagolnik od zasaditi: zasaditev zemljišča z novimi sadnimi vrstami / zasaditev vinograda ● zastar. pognojiti nove zasaditve nasade
  25.      zasávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Zasavje: zasavske ceste / zasavski premogovniki ◊ bot. zasavska konopnica rastlina z deljenimi listi, belimi cveti v socvetju in črno vijoličastimi prašnicami, Dentaria trifolia

   25.726 25.751 25.776 25.801 25.826 25.851 25.876 25.901 25.926 25.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA