Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (25.576-25.600)


  1.      zajedljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zajedljivega: vsi so se bali njegove zajedljivosti / reči kaj z zajedljivostjo ♪
  2.      zajemljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da zajeti: zajemljiva snov / kratka, s pogledom zajemljiva razdalja / z literaturo zajemljivi svet 2. zastar. zanimiv: zajemljiv roman zajemljívo prisl.: zajemljivo pripovedovati o čem ♪
  3.      zajezítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zajeziti: zajezitev hudournika, reke / zajezitev epidemije / zajezitev prometa / velikost, višina zajezitve ♪
  4.      zajezítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zajezitev: zajezitveni nasip; zajezitvena naprava / zajezitvena dela / zajezitvena višina ♦ grad. zajezitveno jezero jezero, nastalo z zajezitvijo, da se vzdržuje vodna gladina na določeni višini ♪
  5.      zajezováti  -újem nedov. (á ȗ) jeziti, delati jez: zajezovati reko / rastlinje je zajezovalo odtok vode / zidovi zajezujejo ropot ♪
  6.      zajtrkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor jé zajtrk: prvi zajtrkovalci so že sedeli za mizami ♪
  7.      zajtrkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zajtrk ali zajtrkovanje: zajtrkovalne navade / zajtrkovalna miza ♪
  8.      zajtrkoválnica  -e ž (ȃ) nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami: odpreti zajtrkovalnico; natakarica v zajtrkovalnici ◊ gost. hotelski prostor, v katerem se streže samo zajtrk ♪
  9.      zajtrkováti  -újem nedov. (á ȗ) jesti zajtrk: zajtrkoval je, ko je pozvonilo / preh. najraje zajtrkuje mlečne jedi jé za zajtrk ♪
  10.      zakasnévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zakasnevati: zakasnevanje vlaka / zakasnevanje visokih temperatur ♪
  11.      zakasnévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. imeti zamudo, biti pozen: vlak pogosto zakasneva / pri izvajanju reforme zakasnevamo / obvestila zakasnevajo zamujajo; ura zakasneva zaostaja // začenjati se, nastopati pozneje, kot se predvideva, pričakuje: pomlad zakasneva; visoke temperature letos nekoliko zakasnevajo 2. preh. povzročati, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slabo vreme zakasneva setev ♪
  12.      zakasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zakasniti: mrzlo poletje bo povzročilo zakasnitev zorenja / zmanjšati zakasnitve in izostanke ♦ fot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči ♪
  13.      zakavdráti  -ám dov. (á ȃ) oglasiti se z visokim, tresočim se glasom: puran zakavdra; jezno zakavdrati ♪
  14.      zakavkljáti se  -ám se dov. (á ȃ) redko zapeti se, zaplesti se: žici sta se zakavkljali / zakavkljal se je z neko žensko ♪
  15.      zakávljati  -am dov. (ā) s kavljem zapeti, se povezati: roparji so ladjo zakavljali in jo potegnili k sebi // s kavljem zapeti, pritrditi v določenem položaju: zakavljati vhodna vrata zakávljati se zapeti se, ujeti se (na trnek): riba se je zakavljala ♪
  16.      zakávljiti  -im dov. (á ȃ) redko zakavljati: zakavljiti naoknice ♪
  17.      zaklavzulírati  -am dov. (ȋ) knjiž. omejiti s klavzulo: zaklavzulirati pogodbo, postopek ♪
  18.      zaklenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zakleniti: zaklenitev vrat ♪
  19.      zaklétev  -tve ž (ẹ̑) 1. po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: ob zakletvi se je drevo posušilo // posledica, učinek tega izreka: rešiti se zakletve // beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izgovoriti zakletev 2. ekspr. odločitev, sklep glede česa, podkrepljen s kletvijo: uresničiti zakletev ● zastar. vojaška zakletev vojaška prisega, slovesna izjava ♪
  20.      zaklétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zakletev: zakletvena moč / zakletveno znamenje ♪
  21.      zaklinjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju zaklinjalec: zaklinjevalec dežja ♪
  22.      zakljubováti  -újem dov. (á ȗ) z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva: pogosto mu je zakljubovala ● knjiž., redko to pa ne, je zakljubovala kljubujoče rekla ♪
  23.      zaključevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zaključevati: zaključevanje del / njegovo zaključevanje je bilo zmotno / zaključevanje ocen ♪
  24.      zaključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj omejena, ločena celota: zaključevati ploskve s črtami / visoke omare zaključujejo prodajalno / robove zaključujejo čipke 2. delati, da postaja kak skupek celota, ki se ne more več povečevati: zaključevati sezname kandidatov 3. s prislovnim določilom delati, da se kaj kot celota končuje s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom: zaključevati ciklus z oddajo o slikarstvu / zaključevati govore z vzkliki 4. končevati kaj kot polno, do konca uresničeno celoto: zaključevati velika dela; zaključevati preiskavo, turnejo / zaključevati učno dobo; sezona lova se zaključuje / dov. s tem zaključujem sestanek // publ. končevati: delegacija zaključuje obisk; zaključevati priprave za združitev / zaključevati s tekmovanjem nehavati tekmovati 5. na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem prihajati do končne sodbe, misli: iz spoznanja pomena materine nege zaključujejo, da je zaposlitev matere otroku v škodo ◊ šol. zaključevati ocene določati zaključne ocene zaključeváti se navadno s prislovnim določilom končevati se: dvorišče se zaključuje z zidom / turistična sezona se počasi zaključuje zaključujóč -a -e: zaključujoče se priprave na tekmovanje ♪
  25.      zaključítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaključiti: pravočasna zaključitev del / zaključitev ocen ♪

   25.451 25.476 25.501 25.526 25.551 25.576 25.601 25.626 25.651 25.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA