Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (25.401-25.425)


  1.      zabušávati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. izmikati se delu, lenariti: nič ne dela, samo zabušava; zabušavati na račun drugih ♪
  2.      zacelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaceliti: zacelitev rane ♪
  3.      zaceljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da zaceliti: rana je zaceljiva ♪
  4.      zacmévkati  -am dov. (ẹ̑) oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok je v spanju zacmevkal // ekspr. tožeče reči: kaj bo pa zdaj, je zacmevkala ♪
  5.      zacvénkati  -am in zacvênkati -am dov. (ẹ̑; ȇ) zacvenketati: kovanci so zacvenkali / zacvenkal je z drobižem ♪
  6.      zacvenketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu zacvenketali kovanci // povzročiti kratke, zveneče, kovinske glasove: zacvenketati z drobižem ♪
  7.      zacvenkljáti  -ám dov. (á ȃ) zacvenketati: drobiž je zacvenkljal / zacvenkljati s kovanci ♪
  8.      zacvèsti  tudi zacvestì -cvetèm, in zacvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., zacvèl zacvelà in zacvêla in zacvetèl zacvetlà in zacvêtel zacvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: drevje zacvete in odcvete; z zvončki zacvetejo tudi trobentice 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: po bolezni je kmalu spet zacvela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po krizi trgovina hitro zacvete // pojaviti se v veliki meri: zacvelo je zanimanje za klasično glasbo // pojaviti se sploh: na licu mu zacvete nasmeh ● ekspr. od zadrege zacvesti v obraz zardeti ♪
  9.      zacvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: vrtnice so zacvetele; sadno drevje je letos pozno zacvetelo / ekspr. po dežju je vrt zacvetel 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: v novem okolju je spet zacvetela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: posestvo je končno zacvetelo // pojaviti se v veliki meri: prodaja je spet zacvetela / med njima je zacvetela ljubezen // pojaviti se sploh: na obrazu ji je zacvetela rdečica 4. ekspr., navadno z dajalnikom izraža, da postane kdo deležen kakega stanja: končno nam je zacvetela sreča ● ekspr. zacveteti v obraz zardeti ♪
  10.      zacvíliti  -im dov., zacvilíla tudi zacvílila (í) 1. oglasiti se z zelo visokim glasom: miš, pes zacvili / ženske so preplašeno zacvilile // dati cviljenju podoben glas: vrata so zacvilila; zavore močno zacvilijo 2. slabš. (polglasno) zajokati: pred vrati je nekaj zacvililo; otrok je malo zacvilil, pa so ga hitro potolažili ● ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese ♪
  11.      zacvrčáti  -ím dov. (á í) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: lastovka zacvrči in odleti; od časa do časa je zacvrčal škržat // dati cvrčanju podobne glasove: v ponvi zacvrči mast; brezoseb. na ognjišču je zacvrčalo ♪
  12.      zacvréti  -cvrèm dov., zacvŕl (ẹ́ ȅ) dati kako živilo v vročo maščobo, da se scvre: v olje je zacvrla čebulo, koščke slanine ♪
  13.      zacvŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) dati ostre, pokljajoče glasove: deska je zacvrkala in se prelomila ♪
  14.      zacvrkotáti  -ám dov. (á ȃ) zacvrkutati: papiga zacvrkota / lesene stopnice so zacvrkotale ♪
  15.      zacvrkútati  -am dov. (ū) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kanarček je glasno zacvrkutal // dati cvrkutanju podobne glasove: stopnice so zacvrkutale ♪
  16.      zacvrlíkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati: v travi zacvrlika muren ♪
  17.      začepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od začepiti: začepitev soda / začepitev steklenice / začepitev žile ♪
  18.      začétništvo  -a s (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo začetnik: igralki se pozna začetništvo; svoj neuspeh pojasnjuje z naglico in začetništvom 2. lastnost, značilnost začetniškega: romanu so očitali začetništvo ♪
  19.      začívkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi: mladiči v gnezdu so začivkali // ekspr. reči, povedati z glasom, podobnim čivkanju: dober dan, so začivkali otroci ♪
  20.      začrnítev  -tve ž (ȋ) tisk. temno mesto na negativu: odstraniti začrnitve ♪
  21.      začrtávanje  -a s (ȃ) glagolnik od začrtavati: začrtavanje oznak na les ♪
  22.      začrtávati  -am nedov. (ȃ) 1. s črto, črtami delati: s šestilom je začrtaval kroge; začrtavati kroj na blago 2. s črto, črtami označevati: začrtavati smer gibanja ladje; na hlod je začrtaval, kje naj se razžaga 3. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: ladja začrtava dolgo brazdo na gladini 4. publ. določati, oblikovati: na konferenci začrtavajo dokončno mejo med državama začrtávati se ekspr. kazati se v obrisih: v daljavi se je začrtaval gozd ♪
  23.      začrtováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s črto, črtami delati: začrtovati kroge 2. s črto, črtami označevati: začrtovati, kje naj se hlodi razžagajo 3. publ. določati, oblikovati: program društva že dolgo začrtujejo začrtováti se ekspr. kazati se v obrisih: na obzorju se začrtujejo gore ♪
  24.      začrvíčiti  -im dov. (í ȋ) nav. 3. os., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: spet ga je nekaj začrvičilo; brezoseb. večkrat jo začrviči ♪
  25.      začudljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. nenavaden, presenetljiv: začudljiv odgovor; začudljivo razmišljanje ♪

   25.276 25.301 25.326 25.351 25.376 25.401 25.426 25.451 25.476 25.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA