Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (24.751-24.775) 
- udeleževáti se -újem se nedov. (á ȗ) biti (večkrat) eden od osebkov kake dejavnosti: udeleževati se iger, plesa, pogovorov / udeleževati se družabnega življenja ♪
- udeležítev -tve ž (ȋ) udeležba: udeležitev lova ♪
- udelováti -újem nedov. (á ȗ) udelavati: udelovati usnje za podplate / star. že navsezgodaj udeluje kriči, razgraja, divja / star. nikar preveč ne udeluj za možem silovito žaluj, toži ♪
- udinjeváti se -újem se nedov. (á ȗ) hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih udinjeváti nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: udinjevati hlapce in dekle; udinjevati se za ovčarja ♪
- udirljív -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) udira: udirljiva barska tla ♪
- udobrovóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v dobro voljo: vino ga je udobrovoljilo; s svojimi šalami je vsakogar udobrovoljil udobrovóljiti se postati dobre volje: ob dobri jedači in pijači so se kmalu udobrovoljili udobrovóljen -a -o: udobrovoljeni gostje ♪
- udóbstvo -a s (ọ̑) knjiž., redko udobje: poskrbeti za udobstvo ♪
- udomačevánje -a s (ȃ) glagolnik od udomačevati: udomačevanje divjih živali / udomačevanje športa med ljudmi ♪
- udomačeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline 2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti ● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega udomačeváti se ekspr. prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju ♪
- udomačítev -tve ž (ȋ) glagolnik od udomačiti: udomačitev konja ♪
- udomačljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da udomačiti: udomačljiva žival ♪
- udržljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko zadržan: udržljiv fant; do njega je precej udržljiva ♪
- uduševáti -újem nedov. (á ȗ) star. dušiti: trava je uduševala korake / uduševati svoja čustva, hrepenenje zadrževati, premagovati ♪
- udušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od udušiti: udušitev upora / udušitev nemira (v sebi) ♪
- udušljív -a -o prid. (ȋ í) star. zadušljiv: zajel jih je gost, udušljiv dim / zrak je postajal vse bolj udušljiv soparen, težek ♪
- udvárjati -am nedov. (á) knjiž. 1. izkazovati ženski posebno pozornost z namenom pridobiti si njeno naklonjenost; dvoriti: udvarjati sodelavki 2. prikupovati se, laskati se: udvarjal mu je s pogovori o njegovem delu ♪
- udvorljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. dvorljiv: udvorljiv moški / udvorljiv pozdrav, priklon udvorljívo prisl.: udvorljivo ji je nazdravil; udvorljivo pomagati ♪
- udvorljívec -vca m (ȋ) knjiž. dvorljivec: vse življenje je bil udvorljivec / imela je veliko udvorljivcev oboževalcev, občudovalcev ♪
- udvorljívost -i ž (í) knjiž. dvorljivost: slovel je po udvorljivosti / narejena služabniška udvorljivost vljudnost, prijaznost ♪
- uganítev -tve ž (ȋ) glagolnik od uganiti: uganitev imena ● star. ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen ♪
- uganjeváti -újem nedov. (á ȗ) ugibati: uganjevati misli; uganjevali so, kateri bo zdaj na vrsti / uganke je dobro, uspešno uganjeval reševal / star. ali je prav tako, ne bom uganjeval premišljeval, razglabljal / star. vaščani so o njem uganjevali čudne stvari pravili, govorili ♪
- ugánkarstvo -a s (ȃ) dejavnost ugankarjev: ukvarjati se z ugankarstvom ♪
- uganljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da uganiti: težko uganljivi nameni ♪
- ugasítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ugasiti: ugasitev vžigalice ♪
- ugasnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ugasniti: ugasnitev ognja / ugasnitev spomina / ugasnitev pravice ♪
24.626 24.651 24.676 24.701 24.726 24.751 24.776 24.801 24.826 24.851 
