Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (24.701-24.725)


  1.      ublaževálen  -lna -o prid. (ȃ) redko blažilen: ublaževalno sredstvo ♪
  2.      ublaževánje  -a s (ȃ) glagolnik od ublaževati: ublaževanje bolečine / ublaževanje napetosti, nasprotij ♪
  3.      ublaževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj manj a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce c) ostro, negativno: ublaževati kritiko 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino 3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu ublažujóč -a -e: ublažujoča opomba ♪
  4.      ublažítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ublažiti: ublažitev bolečine / ublažitev posledic nesreče / ublažitev kazni ♪
  5.      ubogljív  -a -o prid., ubogljívejši (ȋ í) ki (rad) uboga: ubogljiv otrok; biti, postati ubogljiv; preveč, zelo ubogljiv / ekspr. avtomobil je ubogljiv in se ga da lepo voziti ubogljívo prisl.: ubogljivo izpolnjevati ukaze ♪
  6.      ubogljívost  -i ž (í) lastnost ubogljivega človeka, zlasti otroka: ubogljivost otroka / starši zahtevajo ubogljivost ♪
  7.      ubójstvo  -a s (ọ̑) zastar. uboj: biti zaprt zaradi ubojstva ♪
  8.      ubóštvo  -a s (ọ̑) knjiž. revščina, siromaštvo: gospodarska kriza je povečala uboštvo / živeti v uboštvu / duhovno, miselno uboštvo ♪
  9.      ubranljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da ubraniti: soteska je lahko ubranljiva / ubranljiv napad ♪
  10.      ucvírati  -am nedov. (ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo teči, bežati: zajec jo ucvira čez travnik; pošteno jo je moral ucvirati, da ga niso ujeli ♪
  11.      ucvréti  ucvrèm dov., ucvŕl (ẹ́ ȅ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči: ucvreti jo proti postaji; ucvreti jo po pomoč; ucvreti jo za žeparjem // steči, zbežati: ob šumu jo je tat ucvrl; zajec jo ucvre čez travnik / najbolje bi jo bilo ucvreti, dokler je še čas ♪
  12.      učakováti  -újem nedov. (á ȗ) nar. gorenjsko čakati: ustavila se je in ga učakovala ♪
  13.      učênčev  -a -o prid. (é) nanašajoč se na učenca: učenčev zvezek / učenčev učni uspeh ♪
  14.      učeníštvo  -a s (ȋ) star. učiteljstvo: čast učeništva / leta učeništva učiteljevanja ♪
  15.      učenjákarstvo  -a s (ȃ) slabš. učenjaštvo: posmehovati se učenjakarstvu / razložiti brez nepotrebnega učenjakarstva ♪
  16.      učenjáštvo  -a s (ȃ) 1. ekspr. učenjaško ravnanje, mišljenje: posmehovati se učenjaštvu / biti usmerjen v praktičnost, ne v učenjaštvo / razložiti kaj brez visokega učenjaštva 2. star. učenjaki: zbralo se je učenjaštvo iz vse Evrope ♪
  17.      učinkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na učinkovanje: učinkovalna moč zdravil / učinkovalna vrednost gledaliških sredstev ♪
  18.      učinkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od učinkovati: kislina se med učinkovanjem segreje / učinkovanje strupa, zdravila / učinkovanje tehnološkega razvoja na gospodarstvo / pomirjevalno učinkovanje glasbe / režiserjeve možnosti učinkovanja na gledalca ♪
  19.      učinkováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. 3. os. 1. s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, da se spremenijo kemične lastnosti: kislina je učinkovala; plini učinkujejo drug na drugega / učinkovati na snov z močnim segrevanjem // s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, kot se želi, pričakuje: strup je začel učinkovati; zdravilo je takoj učinkovalo; škropivo učinkuje proti škodljivcem jih uničuje // s svojimi lastnostmi vplivati na kaj sploh: reforma, gospodarski ukrepi že učinkujejo 2. navadno s prislovnim določilom s svojimi lastnostmi vplivati na koga, da se spremeni njegovo duševno stanje, kot nakazuje določilo: nekatere barve učinkujejo pomirjevalno; ta glasba učinkuje uspavalno // s svojimi lastnostmi vplivati na koga sploh: take besede name ne učinkujejo; film učinkuje vzgojno na učence; hrup slabo učinkuje na človeka 3. s prislovnim določilom vzbujati vtis, kot ga nakazuje določilo: njen obraz učinkuje bledo; kljub uniformi učinkuje nebogljeno; predstava je učinkovala skladno; soba je tako velika, da učinkuje kot dvorana učinkujóč -a -e: počasi učinkujoča zdravila ♪
  20.      učinkovína  -e ž (í) nav. mn., farm. snov, ki učinkuje zdravilno: pridobivati učinkovine iz rastlin ♪
  21.      učinkovít  -a -o prid., učinkovítejši (ȋ) 1. ki učinkuje tako, kot se želi, pričakuje: učinkovito gnojilo; učinkovito zdravilo proti revmatizmu / učinkoviti ukrepi proti inflaciji; učinkovita pomoč; ta kazen je bila učinkovita 2. ki dosega tak učinek, kot se želi, pričakuje: učinkovit govornik / učinkovit slog; učinkovita metafora; učinkovita reklama 3. ki opravlja določene naloge, izpolnjuje določene zahteve, kot se želi, pričakuje: učinkovita organizacija / publ. najučinkovitejši igralec prvenstva ki je dosegel največ točk 4. s katerim se dosega želeni, pričakovani cilj: učinkovita taktika / učinkovita uporaba tehnike ● ekspr. danes nisem bila preveč učinkovita nisem dovolj naredila učinkovíto prisl.: učinkovito gospodariti; učinkovito se izražati; sam.: izmisliti si kaj učinkovitega ♪
  22.      učinkovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost učinkovitega: izgubiti, meriti učinkovitost; preizkusiti učinkovitost zdravila / učinkovitost kazni; učinkovitost vzgoje / govorniška učinkovitost; zvočna učinkovitost skladbe / doseči največjo delovno učinkovitost ♪
  23.      učíteljev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na učitelja: učiteljeva beležnica / učiteljeva družina / učiteljeva razlaga; sam.: učiteljev se je na izletu izgubil učiteljev sin; obiskati učiteljeve učiteljevo družino ♪
  24.      učiteljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od učiteljevati: upokojiti se po dolgoletnem učiteljevanju ♪
  25.      učiteljeváti  -újem nedov. (á ȗ) biti učitelj: v tem kraju učiteljuje že dvajset let ♪

   24.576 24.601 24.626 24.651 24.676 24.701 24.726 24.751 24.776 24.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA