Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (24.401-24.425)


  1.      tovornjáča  -e ž (á) ekspr. tovorna ladja: naložiti tovornjačo; stara tovornjača / ribiška tovornjača ♪
  2.      tovornják  -a m (á) 1. večji avtomobil za prevoz tovorov: tovornjak se ustavi; natovarjati, voziti tovornjak; velik tovornjak; vojaški tovornjak; kabina tovornjaka; voznik tovornjaka / pripeljati tovornjak hrane / pettonski tovornjak; tovornjak hladilnik 2. redko tovorna ladja: rečni tovornjak ♪
  3.      tovornjákar  -ja m (ȃ) ekspr. voznik tovornjaka: tovornjakar je vžgal motor ♪
  4.      tóvoten  -tna -o prid. (ọ̑) teh., v zvezi tovotna mast konsistentna mast, ki se uporablja zlasti za mazanje krogličnih ležajev: mazati s tovotno mastjo; plast tovotne masti ♪
  5.      tóvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) ki je te vrste: povečano povpraševanje po tovrstnem blagu ♪
  6.      tovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) publ. tak, ta: tovrstno poročanje ni primerno ♪
  7.      tózadéven  -vna -o prid. (ọ̑-ẹ́) knjiž. ki se nanaša na določeno zadevo: sporočil mu je tozadevne podatke / ugotovili so, da tozadevni zakonski predpisi ne ustrezajo tózadévno prisl.: tozadevno mu ne zaupam ♪
  8.      tozadéven  -vna -o prid. (ẹ́) publ. tak, ta: v tozadevnih vprašanjih se obračajte na upravne delavce / tozadevne literature ni na razpolago ustrezne ♪
  9.      toževáti  -újem nedov. (á ȗ) star. tožiti: hodili so ga k očetu toževat, da zapravlja / ni toževal ne žaloval / tožujeta se za vsako najmanjšo stvar ♪
  10.      tožílčev  -a -o [u̯č in lč] (ȋ) pridevnik od tožilec: tožilčev govor; tožilčeve zahteve ♪
  11.      tožílstvo  -a s (ȋ) 1. jur. organ za pregon storilcev kaznivih dejanj: sedež tožilstva / javno tožilstvo samostojen državni organ za pregon storilcev kaznivih dejanj; vojaško tožilstvo organ za pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti vojaških sodišč 2. poslopje tega organa: trg pred tožilstvom ♪
  12.      tožljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki rad toži, zatoži: tožljiv sošolec; tožljiva ženska 2. knjiž. za katerega se lahko toži: tožljivi izrazi; tožljivo žaljenje koga 3. star. otožen, žalosten: zmeraj je sam, zmeraj tožljiv ● star. od zaspanosti tožljiv otrok cmerav ♪
  13.      tožljívec  -vca m (ȋ) kdor rad toži, zatoži: bati se tožljivcev; ovaduhi in tožljivci ♪
  14.      tožljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost tožljivega: tožljivost otrok / knjiž. tožljivost dejanja ♪
  15.      tožníkov  -a -o prid. (í) jur. nanašajoč se na tožnika: tožnikove besede / tožnikova pravica ♪
  16.      trakóven  -vna -o prid. (ọ̄) ki ima obliko traku: trakovna razvrstitev / trakovna oblika ♪
  17.      trakúljav  -a -o prid. (ú) ki ima trakuljo: trakuljav bolnik; pes je trakuljav ♪
  18.      trakúljavost  -i ž (ú) bolezen, ki jo povzroča trakulja: zdraviti trakuljavost; trakuljavost človeka, psa ♪
  19.      tramóven  -vna -o prid. (ọ̄) ki je iz tramov: tramovna konstrukcija ♪
  20.      tramóvje  -a s (ọ̑) več tramov, tramovi, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tramovje se je zrušilo / strešno tramovje ♪
  21.      trámvaj  tudi tramváj -a m (ȃ; ȃ) 1. električna cestna železnica: Ljubljana nima več tramvaja // redko tramvajsko podjetje: biti zaposlen pri tramvaju 2. vozilo ali skupina med seboj spetih vozil take železnice: pripeljal, ekspr. priropotal je tramvaj; stopiti na tramvaj, v tramvaj; peljati se s tramvajem; poln, prazen tramvaj; voznik tramvaja / nekdaj konjski tramvaj ki ga vleče konj; neskl. pril.: tramvaj vozilo ∙ pog., šalj. če ti ni prav, se lahko pritožiš na tramvaj komando se ne moreš nikamor pritožiti ♪
  22.      tramvájar  tudi trámvajar -ja m (ȃ; ȃ) ekspr. voznik tramvaja: tramvajar je zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti / stavka tramvajarjev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju ♪
  23.      tramvájec  tudi trámvajec -jca m (ȃ; ȃ) ekspr. voznik tramvaja: tramvajec je na ovinku pocingljal / stavka tramvajcev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju ♪
  24.      trámvajski  tudi tramvájski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na tramvaj: tramvajska proga / tramvajsko podjetje / tramvajski sprevodnik, voznik ♪
  25.      transverzála  -e ž (ȃ) 1. knjiž. glavna (prometna) pot čez večje ozemlje: graditi transverzalo / cestna, železniška transverzala 2. tur. označena pot čez večje ozemlje, na kateri se navadno vpisuje v posebne knjige in se zbirajo žigi: transverzala je speljana po slikoviti pokrajini; prehoditi transverzalo / kolesarska, taborniška transverzala / Slovenska planinska transverzala ◊ geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica ♪

   24.276 24.301 24.326 24.351 24.376 24.401 24.426 24.451 24.476 24.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA