Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (24.276-24.300)



  1.      tiskárništvo  -a s () redko tiskarstvo: pospeševati tiskarništvo in knjigotrštvo
  2.      tiskárstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: izučiti se tiskarstva; razvoj tiskarstva; merske enote v tiskarstvu / partizansko tiskarstvo
  3.      tiskóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na tisk, tiskanje: tiskovni stroški; tiskovna naročila / tiskovni predstavnik; poročilo kitajske tiskovne agencije; tiskovna konferenca konferenca, na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji; tiskovno središče središče, ustanovljeno ob navadno pomembnejšem dogodku, za zbiranje in posredovanje novic, sporočil novinarjempapir. tiskovni papir papir, namenjen za tiskanje zlasti knjig, časopisov, revij, reprodukcij; tisk. tiskovni material papir, plastična, kovinska folija, na katero se tiska; tiskovni valj trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; (tiskovna) forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči; tiskovna napaka tiskarska napaka; tiskovna plošča tanka plošča iz kovine, gume, plastične mase, v katero so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; tiskovna pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; zal. tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje
  4.      tiskovína  -e ž (í) tiskan izdelek: razpošiljati, tiskati tiskovine; navadne in večbarvne tiskovine / propagandna, reklamna tiskovina // tak izdelek kot obrazec, v katerega uporabnik vpisuje ustrezne podatke: izpolniti tiskovino; tiskovine za pisarniško poslovanje; knjigarna ima poseben oddelek za tiskovine / poštne, šolske tiskovine ◊ ptt odprta pošiljka, katere vsebina je natisnjena na papirju ali kartonu in nima osebnega pismenega sporočila
  5.      tísočbárven  -vna -o prid. (-) ekspr. mnogobarven: tisočbarvne rože
  6.      tísočglàv  in tísočgláv -áva -o prid. (- -á; -) ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tisočglave črede goveda; tisočglava množica
  7.      tísov  -a -o prid. () nanašajoč se na tiso: tisov les; tisove iglice / tisove žive meje
  8.      tisovína  tudi tísovina -e ž (í; ) tisov les: intarzija iz tisovine
  9.      tiščàv  -áva -o prid. ( á) zastar. vsiljiv, nadležen: sosed je tiščav človek
  10.      titánov  -a -o prid. () nanašajoč se na titan2: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvomin. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine
  11.      titánstvo  -a s () knjiž. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: spominjal se je svojega mladostnega titanstva / titanstvo herojev
  12.      títovec  -vca m () pristaš titoizma: bil je navdušen titovec
  13.      títovka  -e ž () med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 podolgovata partizanska kapa brez ščitka, imenovana po Titu: na glavi je imel titovko / titovka s peterokrako zvezdo
  14.      títovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Tita: titovska politika / titovska doba
  15.      tívolski  -a -o prid. () nanašajoč se na park Tivoli: tivolski ribnik / tivolska dvorana ♦ zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909
  16.      tjavdán  prisl. () nav. ekspr. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: ne govorijo tjavdan, kar rečejo, to drži; odgovoril je brez preudarka, tjavdan 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: hvaliti, ugovarjati tjavdan; kar tjavdan se je zlagala 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: čakati, hoditi, živeti tjavdan; samo zabava se in tjavdan zapravlja denar; sam.: prerasti svoj prazni tjavdan; prim. tja
  17.      tjàvendán  in tjà v en dán prisl. (-) nav. ekspr. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: govoriti tjavendan; ti tudi včasih kaj rečeš tjavendan 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: prepirati se tjavendan 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: bežati, voziti se tjavendan; živela je tjavendan; sam.: obljubi, da boš opustil svoj tjavendan; prim. tja
  18.      tjúlnjev  tudi tjúlenjev -a -o prid. (ū) redko tjulnji: tjulnjevo meso / čevlji iz tjulnjeve kože
  19.      tjulnjevína  tudi tjulenjevína -e ž (í) 1. tjulnje krzno: plašč iz tjulnjevine 2. tjulnje meso: jedli so tjulnjevino
  20.      tkálstvo  -a [tudi s] s () dejavnost, ki se ukvarja s tkanjem: razvoj tkalstva; predilstvo in tkalstvo
  21.      tkívast  -a -o prid. (í) podoben tkivu: tkivasto prepletanje barv na tkanini
  22.      tkíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na tkivo: tkivne celice, plasti / ugotavljati tkivno skladnost ♦ anat. tkivna tekočina tekočina med celicami v tkivu; biol. tkivna kultura celice enega tkiva, ki rastejo v umetnem gojišču zunaj telesa
  23.      tkívje  -a s () knjiž. več tkiv, tkiva: tkivje človeškega organizma
  24.      tkívo  -a s (í) 1. skupek po obliki in funkciji podobnih celic živih bitij: tkivo se obnavlja, odmira, raste; poškodovati tkivo; bolno, zdravo tkivo; gobasto, mehko tkivo; razraščanje tkiva pri raku; sprememba tkiva / hrustančno, kostno tkivo; rastlinsko, živalsko tkivo / rakasto tkivo / telesno tkivo ♦ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; maščobno, živčno tkivo; biol. celično, limfatično tkivo; oporno, vezivno tkivo; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline 2. publ., navadno s prilastkom skupek osnovnih, med seboj povezanih enot česa: tkivo mestnih zgradb / glasbeno tkivo; idejno, pripovedno tkivo romana; tkivo pesmi
  25.      tlačánstvo  -a s () v fevdalizmu obstoj tlačanov: odpraviti tlačanstvo; suženjstvo in tlačanstvo // stanje, življenje tlačanov: osvoboditi koga tlačanstva; kmet se je tlačanstvu večkrat uprl

   24.151 24.176 24.201 24.226 24.251 24.276 24.301 24.326 24.351 24.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA