Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (24.226-24.250)



  1.      terjátev  -tve ž () 1. glagolnik od terjati: terjatev dolžnikov / terjatev dolga 2. knjiž. odločna zahteva: to ni prošnja, ampak terjatev; njegov glas izraža terjatev / tipične meščanske terjatve zahteve 3. jur. pravica zahtevati izpolnitev obveznosti: terjatev nastane, zastara; terjatev preide na dediče; razpolagati s terjatvijo; prenosljiva terjatev; odstop terjatve // obveznost, ki izvira iz te pravice: imeti terjatve do koga, proti komu; iztožiti terjatev; plačati, poravnati terjatev / blagovna, davčna, denarna terjatev; izterljiva terjatev ♦ ekon. dvomljiva terjatev
  2.      terjátven  -a -o prid. () nanašajoč se na terjatev 3: terjatveno razmerje / terjatveni znesek ♦ fin. terjatveni saldo
  3.      têrjav  -a -o prid. (ē) nar. severovzhodno neumen, nespameten: terjava ženska
  4.      têrmovka  -e ž () posoda z dvema stenama, med katerima je brezzračni prostor, ki zmanjšuje, preprečuje segrevanje, ohlajanje vsebine: napolniti termovko z vročim čajem; termovka kave
  5.      terpentínov  -a -o prid. () nanašajoč se na terpentin: terpentinovo milo ♦ kem. terpentinovo olje z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv
  6.      tervól  -a m (ọ̑) mineralna volna za toplotno, zvočno izolacijo: obložiti strop s tervolom; tervol in heraklit
  7.      tesárstvo  -a s () tesarska obrt: ukvarjati se s tesarstvom; mizarstvo in tesarstvo // podjetje za to obrt: imeti, ustanoviti tesarstvo
  8.      tesnítev  -tve ž () glagolnik od tesniti: tesnitev z gumo / tesnitev ležajev / slaba tesnitev ventilov
  9.      téstoven  -vna -o prid. (ẹ̑) redko tésten: testovna vprašanja
  10.      tešljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki teši: tešljiva tolažba
  11.      tetíva  -e ž () vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva ◊ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve točki krivulje
  12.      tetíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na tetivo: tetivna napetost ♦ geom. tetivni mnogokotnik mnogokotnik, katerega stranice so tetive
  13.      tétovec  -vca m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi fižol tetovec nizki fižol z debelejšimi belimi zrni
  14.      tetovíranec  -nca m () kdor je tetoviran: ogledovati si tetoviranca
  15.      tetovíranje  -a s () glagolnik od tetovirati: tetoviranje roke; postopek tetoviranja / tetoviranje živali / trajnost tetoviranja
  16.      tetovírati  -am dov. in nedov. () z vnašanjem barvila v kožo z vbodi, vrezi narediti na njej neizbrisne podobe, znake: dal se je tetovirati; tetovirati obraz, roko; tetovirati mornarje / tetovirati znamenje na prsi ♦ vet. tetovirati žival s tetovirnimi kleščami vtisniti ji v kožo znak zaradi lažjega razpoznavanja tetovíran -a -o: tetoviran obraz; moški s tetovirano roko; bil je tetoviran po prsih
  17.      tetovíren  -rna -o prid. () ki je za tetoviranje: tetovirni pripomočki ♦ vet. tetovirne klešče kleščam podobna priprava za vtisnjenje znaka živali v kožo
  18.      tévje  -a s (ẹ̄) bot. gozdna rastlina z rumenimi cveti v kobulu, ki ga obdaja več rumeno zelenih ovršnih listov, Hacquetia: trgati tevje / navadno tevje
  19.      tevsáti  -ám nedov.) nar. počasi, težko hoditi: utrujen je tevsal proti domu
  20.      tevtónski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nemški, germanski: širiti tevtonsko kulturo / navzeti se tevtonskega duha
  21.      tezavríranje  -a s () glagolnik od tezavrirati: tezavriranje denarja
  22.      tezavrírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. shraniti, spraviti: tezavrirati denar v banki / pri nizkih obrestih ljudje prihranke tezavrirajo doma shranijo, spravijo / tezavrirati veliko dragocenosti zbrati, nakopičiti 2. ekon. začasno vzeti denar iz prometa: tezavrirati del dohodkov tezavríran -a -o: prihranki, tezavrirani po domovih / tezavrirani denar neaktivni denar
  23.      tezávrus  -a tudi tezáver -vra m (ā) lingv. slovar, ki vsebuje vse besede, uporabljane v določenem jeziku
  24.      težakováti  -újem nedov.) knjiž. opravljati težaška dela: podnevi je težakovala, ponoči pa študirala
  25.      težáštvo  -a s () 1. položaj, življenje težaka: za njim je bilo že petdeset let težaštva; revščina in težaštvo 2. ekspr. zelo naporno, težko delo: težaštvo pri časopisu ● star. dobili so zemljo in se rešili težaštva tlačanstva

   24.101 24.126 24.151 24.176 24.201 24.226 24.251 24.276 24.301 24.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA