Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (23.901-23.925)


  1.      šivánkin  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šivanko: šivankina konica; šivankino uho / šivankin vbod ∙ ekspr. iti skozi šivankino uho napraviti kaj težko uresničljivega ♪
  2.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko ♪
  3.      šiváriti  -im nedov. (á ȃ) star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu ♪
  4.      šívast  -a -o prid. (ȋ) podoben šivu: šivasta črta ♪
  5.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem ♪
  6.      šíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šiv: šivni rob / šivno mesto ♪
  7.      šivílja  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjemn zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: izučila se je za šiviljo / krilo ima pri šivilji / strojna šivilja strojna šivalka ♪
  8.      šivíljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šivilje ali šiviljstvo: šiviljska delavnica / šiviljska obrt / šiviljska vajenka ♪
  9.      šivíljstvo  -a s (ȋ) obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo ♪
  10.      škáfarstvo  -a s (ȃ) škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo ♪
  11.      škáfov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na škaf: škafovo dno / delati škafove doge ♪
  12.      škárjevec  -vca m (ȃ) nar. ruševec: škarjevec je spet zapel ◊ grad. škarnik ♪
  13.      škávna  -e ž (ȃ) nar. zahodno naravna skalna vdolbina, v kateri se nabira voda: piti vodo iz škavne ♪
  14.      škílav  -a -o prid. (í) škilast: škilav človek; biti škilav / škilav pogled ♪
  15.      škílavec  -vca m (í) kdor škili: škilavec ga je začudeno pogledal ♪
  16.      škílavost  -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja: zdraviti škilavost z očesnimi vajami; kljub škilavosti je prvi opazil prihajajoča letala ♪
  17.      šklepetàv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) šklepeta: šklepetava okna ♪
  18.      škodljív  -a -o prid., škodljívejši (ȋ í) ki komu (zdravstveno) škodi: škodljivi plini; te snovi so človeku, za človeka zelo škodljive / škodljiv zdravju // ki povzroča, dela škodo: škodljive živali / škodljiv človek / moralno, politično škodljiv članek; škodljive ideje škodljívo prisl.: škodljivo delovati, vplivati na kaj ♪
  19.      škodljívec  -vca m (ȋ) škodljiva žival: uničevati, zatirati škodljivce / drevesni, krompirjevi škodljivci; gozdni, vrtni škodljivci // ekspr. škodljiv človek: moralni, politični škodljivci ♪
  20.      škodljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od škodljivec: te uši so velike škodljivke / družbena škodljivka ♪
  21.      škodljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost škodljivega: škodljivost alkohola, nikotina za zdravje / škodljivost in koristnost posameznih rastlin in živali / družbena škodljivost takih ukrepov ♪
  22.      škodljívski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na škodljivce: škodljivsko delovanje / protidržavna škodljivska skupina ♪
  23.      škodljívstvo  -a s (ȋ) delovanje škodljivcev: boj proti škodljivstvu / politično škodljivstvo ♪
  24.      škodováti  -újem tudi škódovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ọ̄) 1. povzročati, delati, da je kdo deležen a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: alkohol, mraz, vročina mu škoduje / zajedavci rastlini zelo škodujejo / kajenje škoduje zdravju b) česa slabega, neugodnega sploh: on je na takem položaju, da ti lahko škoduje; s takim vedenjem škoduješ sebi in družini / to mu bo moralno, politično škodovalo / šalj. jeza škoduje lepoti; škodovati ugledu koga 2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodovalo, če bi bolj pridno delal b) zadržano privolitev: kaj, če bi šla nekaj popit? Ne bi škodovalo c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodovalo, če bi malo shujšal ♪
  25.      škofíjstvo  -a s (ȋ) star. urad za upravljanje škofije; (škofijski) ordinariat: dopis, pritožba na škofijstvo / škofijstvo ga je poklicalo na zagovor ♪

   23.776 23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA