Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (23.826-23.850)


  1.      ščínkavček  -čka m (í) manjšalnica od ščinkavec: ščinkavček in taščica ♪
  2.      ščínkavec  -vca m (í) manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci ∙ star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč nos ♦ zool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae ♪
  3.      ščínkavka  -e ž (í) samica ščinkavca: ščinkavka dela gnezdo ♪
  4.      ščitoglávec  -vca m (ȃ) nav. mn., pal. izumrle dvoživke s ploščatim oklepom na glavi, Stegocephala ♪
  5.      ščítovka  -e ž (ȋ) vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior ♪
  6.      ščúrkov  -a -o prid. (ú) etn., v zvezi ščurkov skedenj pastirska igrača v obliki hišice iz leskovih paličic, znana na Tolminskem ♪
  7.      ščuváč  -a m (á) redko hujskač: obrekljivci in ščuvači ♪
  8.      ščuválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) hujskač: prijeli so nekaj ščuvalcev in kalivcev miru / vojni ščuvalci ♪
  9.      ščuválen  -lna -o prid. (ȃ) hujskaški: ščuvalen govor ♪
  10.      ščúvanje  tudi ščuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od ščuvati: ščuvanje psa na neznanca / ščuvanje k uporu ♪
  11.      ščúvati  -am tudi -újem nedov. (ú) povzročati, da postane kdo napadalen, popadljiv: ščuvati psa na neznanca // spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo; hujskati: sina je ščuvala k maščevanju; ščuvati ljudstvo proti vladi ščuvajóč -a -e: to je bil ščuvajoč govor ♪
  12.      šefovánje  -a s (ȃ) opravljanje šefovskih poslov: dolgoletno šefovanje / bilo je v času njegovega šefovanja ♪
  13.      šéfovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šefe: šefovsko delo / šefovska strogost šéfovsko prisl.: vesti se šefovsko ♪
  14.      šéfovstvo  -a s (ẹ̑) služba šefa: sprejeti šefovstvo v novem oddelku / naveličal se je šefovstva ♪
  15.      šegàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki ima do česa dobrodušno šaljiv odnos: šegav človek; bil je vesel in šegav // ki izraža, kaže tak odnos: šegav obraz / šegave besede, pesmi; šegavo govorjenje / povedati na šegav način šegávo prisl.: njene oči so se šegavo ozirale po mizah; šegavo ga je pogledal ♪
  16.      šegávec  -vca m (ȃ) ekspr. šegav človek: njegov oče je šegavec ♪
  17.      šegávost  -i ž (á) lastnost, značilnost šegavega človeka: njegova šegavost je znana / pesmi so polne šegavosti / smejali so se njegovim šegavostim šalam, domislicam ♪
  18.      šélakov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šelak: šelakov madež ♦ les. šelakova politura ♪
  19.      šentflorjánstvo  -a [šen in šǝn] s (ȃ) lastnosti, kakršne so imeli prebivalci Cankarjeve doline šentflorjanske: pisatelj biča šentflorjanstvo ♪
  20.      šentjánžev  -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanžev dan ♦ bot. šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum ♪
  21.      šentjánževec  -vca [šen in šǝn] m (á) nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec ♪
  22.      šentjánževka  -e [šen in šǝn] ž (á) bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum ♪
  23.      šentjánževo  -ega [šen in šǝn] s (á) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Janeza 27. decembra: zamenjal je službo na šentjanževo ∙ nar. minevali so zadnji pomladni dnevi, bližalo se je šentjanževo v krščanskem okolju kres ♪
  24.      šentjánževski  -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanževska noč / šentjanževski kres kres na kresni večer ♪
  25.      šentlóvrenka  -e [šen in šǝn] ž (ọ̑) agr. trta s srednje velikimi, temno modrimi grozdi, ki se goji zlasti v Posavju: gojiti šentlovrenko // vino iz grozdja te trte: piti šentlovrenko ♪

   23.701 23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA