Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (23.101-23.125) 
- stáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stavljenje ali stavo: stavni postopek / stavni stroj stroj, na katerem se izdeluje stavek za tiskanje / stavni listek listek, na katerega se pri stavi označi to, na kar se stavi; stavna vsota ♪
- stavíšče -a s (í) star. gradbišče: pripeljati les na stavišče ∙ star. kupiti stavišče za hišo gradbeno parcelo ♪
- stavítelj -a m (ȋ) zastar. graditelj: stavitelj gradu, katedrale ♪
- stáviti -im dov. in nedov. (á ȃ) 1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: če ne verjameš, pa staviva; s prijatelji (se) je stavil, da bodo zmagali / stavil je veliko vsoto; stavila sta za tisoč dinarjev / pripravljen je bil staviti, da je res popolnoma je bil prepričan / kot podkrepitev: stavim, da tega še ne veš; glavo stavim, da je tako 2. z vplačilom določenega zneska pridobiti si pravico do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: velikokrat stavi, vendar navadno izgubi; staviti na dirkah // odločiti se pri stavi za določenega zmagovalca, za določen rezultat: niso stavili na pravega konja / staviti na določene številke 3. star. postaviti: stavi najprej kovček na tla / nedov. po vsej okolici je stavil hiše gradil, zidal / pesniku so sredi mesta stavili spomenik / staviti pogoje 4. nedov., tisk.
ročno ali strojno izdelovati stavek za tiskanje: staviti v ciceru; staviti, metirati in tiskati / staviti knjigo / ročno, strojno staviti ● zastar. koze staviti cepiti proti kozam; star. staviti upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. te misli stavi avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; staviti prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; star. staviti koga na laž dokazati mu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavil mu je na razpolago svoje stanovanje dal; star. staviti se v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; star. staviti se komu po robu postaviti se komu po robu ◊ lingv. napačno staviti ločila narediti jih na nepravem mestu v besedilu stávljen -a -o: stavljenih pogojev niso upoštevali; del rokopisa je že stavljen ♪
- stávka -e ž (ȃ) 1. prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev: stavka traja, se začne, ekspr. izbruhne; organizirati, voditi stavko; razglasili so enodnevno splošno stavko; zatreti stavko; publ. stopiti v stavko; množična stavka; uspeh stavke / politična, solidarnostna stavka 2. v zvezi gladovna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: kaznjenci so začeli gladovno stavko 3. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: postavljati snope v stavke ♪
- stávkar -ja m (ȃ) udeleženec stavke: odpustiti stavkarje; skupina stavkarjev ♪
- stávkati -am nedov. (ȃ) 1. prenehati delo za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev: delavci so začeli stavkati; stavkati za povišanje mezd ∙ ekspr. vsi so pili, samo on je stavkal ni hotel piti 2. nar. postavljati snope pokonci v skupine navadno po deset snopov: žeti in stavkati / stavkati snope stavkajóč -a -e: stavkajoči delavci; sam.: zahteve stavkajočih ♪
- stavkokáški -a -o (ȃ) pridevnik od stavkokaz: stavkokaško delovanje ♪
- stavkokáštvo -a s (ȃ) stavkokaško delovanje: obtožili so ga stavkokaštva ♪
- stavkokàz -áza m (ȁ á) delavec, ki dela kljub stavki: biti stavkokaz; najeti stavkokaze ♪
- stávkoven -vna -o prid. (ȃ) knjiž. stavčen: stavkovne značilnosti ♪
- stávkoven in stavkóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na stavko: stavkovni odbor, voditelj / stavkovno gibanje ♪
- stavkujóč -a -e prid. (ọ̄ ọ́) neprav. stavkajoč: stavkujoči delavci; sam.: zahteve stavkujočih ♪
- stávljati -am nedov. (á) star. postavljati: stavljati knjige na polico; bolniku stavljamo na glavo mrzle obkladke dajemo / hiše stavljajo na nerodovitno zemljo / hlev že stavljajo gradijo, zidajo / tega prijatelja stavlja nad druge / stavljati pogoje, pripombe; stavljala si je vprašanja in sama odgovarjala nanje ● star. stavljati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. stavljati življenje na kocko postavljati življenje na kocko; star. stavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavljati kaj na razpolago dajati ♪
- stávljenje -a s (á) glagolnik od staviti: stavljenje hiše / stavljenje razprave le počasi napreduje / ročno, strojno stavljenje ♪
- stávnica -e ž (ȃ) 1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede: zlagati črke v stavnico 2. tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi: delati v stavnici / ročna, strojna stavnica 3. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ki se ukvarja z organizacijo stav: voditi stavnico; lastnik stavnice ◊ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; teh. premične palice za zorenje, skladiščenje sira ♪
- stávnik -a m (ȃ) nar. sir iz neposnetega mleka: delati stavnik ◊ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; stavnica ♪
- stávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stavce: zahtevno stavsko delo / stavsko društvo ♪
- steblíčevje -a s (í) več stebel, stebla: bodikavo stebličevje osata; stebličevje koruze ♪
- steblóvje -a s (ọ̑) več stebel, stebla: sekati koruzno steblovje; ječmenovo, laneno steblovje; steblovje cvetlic ♪
- stebríčevje -a [tǝb] s (ȋ) več stebričev, stebriči: marmornate stopnice so med stebričevjem vodile do vhoda templja; hodnik s stebričevjem ♪
- stebróven -vna -o [tǝb] prid. (ọ̄) knjiž. stebrast: stebrovni spomeniki / stebrovna lopa ♪
- stebróvje -a [tǝb] s (ọ̑) več stebrov, stebri: stebrovje antičnih svetišč / ekspr. stebrovje debel ♪
- stegovati ipd. gl. iztegovati ipd. ♪
- stegozáver -vra m (á) pal. izumrli plazilec z izstopajočimi, trioglatimi koščenimi ploščami po hrbtu: okostje stegozavra ♪
22.976 23.001 23.026 23.051 23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 
