Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (22.801-22.825)


  1.      spolovínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spolovinarje ali spolovinarstvo: biti iz spolovinarske družine / spolovinarski odnosi ♪
  2.      spolovínarstvo  -a s (ȋ) jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka: odpraviti spolovinarstvo ♪
  3.      spomeníškovárstven  -a -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na spomeniško varstvo: spomeniškovarstveni zakoni / spomeniškovarstvena služba ♪
  4.      spomínkarstvo  -a s (ȋ) dejavnost spominkarjev: ukvarjati se s spominkarstvom ♪
  5.      spopadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) spopada: spopadljiv človek; vedno je bil spopadljiv / zastar. spopadljiv pes popadljiv ♪
  6.      sporazúmarstvo  -a s (ȗ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: očitati komu sporazumarstvo / boriti se proti sporazumarstvu ♪
  7.      sporazumáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: oportunistično, neznačajno sporazumaštvo / boril se je proti njegovemu sporazumaštvu z buržoazijo ♪
  8.      sporazumeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sporazumevanje: sporazumevalni postopek / sporazumevalni jezik ♪
  9.      sporazumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od sporazumevati se: sporazumevanje za ceno, o ceni / samoupravno sporazumevanje / jezik je sredstvo sporazumevanja; sporazumevanje z besedami, s kretnjami / pol leta sta preživela v dobrem sporazumevanju v soglasju, razumevanju ♪
  10.      sporazumévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. z dogovarjanjem prihajati do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: sporazumevati se za cene; državi sta se sporazumevali o novi pogodbi 2. izmenjavati, posredovati misli, informacije: zaradi prevelikega hrupa se nista mogla sporazumevati; sporazumevati se v tujem jeziku / mravlje se sporazumevajo s tipalnicami / dobro sta se sporazumevala se ujemala, se razumela sporazumevajóč -a -e: sporazumevajoč nasmeh ♪
  11.      sporazumljeválen  -lna -o prid. (ȃ) star. sporazumevalen: sporazumljevalni jezik med njima je francoščina ♪
  12.      sporočeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj sporoča: sporočevalec in naslovnik ♪
  13.      sporočeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sporočanje: sporočevalni namen besedila / sporočevalno sredstvo ♪
  14.      sporočítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sporočiti: sporočitev naslova ♪
  15.      sporočljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. 1. ki se da sporočiti: obvestilo danes ni sporočljivo / sporočljiva izkušnja 2. sposoben sporočiti: tako pisanje je premalo sporočljivo ♪
  16.      spostavítev  -tve ž (ȋ) vzpostavitev: spostavitev telefonske zveze / spostavitev dobrih odnosov ♪
  17.      spostáviti  -im dov. (á ȃ) vzpostaviti: spostaviti telefonsko zvezo / spostaviti dobre odnose / po dveh letih so komisijo spet spostavili ♪
  18.      spostávljati  -am nedov. (á) vzpostavljati: spostavljati telefonske zveze / spostavljati prejšnje stanje ♪
  19.      spošéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. skriviti, spačiti: kap mu je spoševila del obraza ♪
  20.      spoštljív  -a -o prid., spoštljívejši (ȋ í) ki ima, kaže spoštovanje: ta človek je zelo spoštljiv; spoštljiv do staršev, učitelja / spoštljiv glas, pogled; njegove besede so bile spoštljive / spoštljiv naslov ● ekspr. stati v spoštljivi razdalji v razdalji, ki jo zahteva spoštovanje, previdnost; ekspr. v banki ima naloženo spoštljivo vsoto denarja (zelo) veliko; evfem. zdaj je že v spoštljivih letih star, starejši spoštljívo prisl.: spoštljivo govoriti ♪
  21.      spoštljívost  -i ž (í) lastnost spoštljivega človeka: ugaja ji njegova spoštljivost / v pogledih je bilo videti spoštljivost / narediti kaj iz spoštljivosti do koga / dogodka se spominja z vso spoštljivostjo ♪
  22.      spoštoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga spoštuje: imeti veliko spoštovalcev in prijateljev / pesnikovi spoštovalci so priredili ob obletnici njegove smrti literarni večer / prebivalci tega mesta so veliki spoštovalci likovne umetnosti ljubitelji ♪
  23.      spoštovánje  -a s (ȃ) 1. zelo pozitiven odnos do koga zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: čutiti, izgubiti spoštovanje do starejših, voditeljev; z besedami, dejanji izkazati komu dolžno, veliko spoštovanje; z delom si pridobiti spoštovanje / imeti, uživati spoštovanje; narediti iz spoštovanja; govoriti o čem s spoštovanjem / publ., kot vljudnostna fraza sprejmite izraze mojega spoštovanja / v meščanskem okolju, kot pozdrav moje spoštovanje / v pismih s spoštovanjem; kot vljudnostna fraza na koncu pisma z odličnim spoštovanjem // ekspr., navadno v zvezi vreden spoštovanja izraža, da je koga ali kaj vredno upoštevati: tak nasprotnik je vreden vsega spoštovanja; njegova odločnost je spoštovanja vredna 2. upoštevanje, izpolnjevanje: spoštovanje dogovorov, predpisov, rokov ♪
  24.      spoštováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti; vsak človek bi se moral spoštovati tudi sam / spoštovati delo, marljivost 2. upoštevati, držati se: spoštovati dogovor, pravila, zakone / vedno spoštuje njene želje / spoštovati ozemeljsko nedotakljivost države; spoštovati svobodo odločanja ∙ spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se spoštujóč -a -e: spoštujoč njegove besede, je naredila, kakor je naročil spoštován -a -o: spoštovan človek, strokovnjak; povsod, splošno spoštovan / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci; sam.: v vljudnostnem nagovoru kaj lahko naredim za vas, spoštovani ♪
  25.      spotakljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. neprimeren, nespodoben: spotakljiva pesem, slika; spotakljiva tema / spotakljiva trditev / moralno, politično spotakljiv spotakljívo prisl.: spotakljivo govoriti; sam.: v opisu ni nič spotakljivega ♪

   22.676 22.701 22.726 22.751 22.776 22.801 22.826 22.851 22.876 22.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA