Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (22.426-22.450)



  1.      snóbstvo  -a s (ọ̑) knjiž. snobizem: za del publike je značilno snobstvo ∙ knjiž. občudovanje snobstva snobov
  2.      snopovéznica  -e ž (ẹ̑) agr. snopoveznik
  3.      snopovéznik  -a m (ẹ̑) agr. stroj, ki sam žanje in veže snope: kombajn, snopoveznik in mlatilnica
  4.      snopóvje  -a s (ọ̑) ekspr. več snopov, snopi: voziti snopovje
  5.      snóv  -í ž (ọ̑) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja; mrtva, živa snov; zakon o ohranitvi snovi 2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro prevaja električni tok; naštej nekaj snovi; eksplozivne, gorljive snovi; grenka snov; hranilne snovi; plinasta, tekoča, trdna snov; prozorna snov; lahko topljiva snov; snov za barvanje; ugotavljati lastnosti, sestavo snovi / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; umetna snov umetno pridobljena 3. kar tvori, sestavlja predmet, vsebino govornega, pisnega obravnavanja: izbrati primerno, zanimivo snov za spis; snov pogovora; snov za razmišljanje; imeti dovolj snovi za razpravo // kar tvori, sestavlja predmet umetniškega oblikovanja, ustvarjanja: pisatelj je vzel snov za dramo iz kmečkega življenja; filmska snov; roman s snovjo iz sodobnega življenja 4. šol., navadno v zvezi učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu: učna snov je zelo zahtevna; narekovati, podajati učno snov; razporediti učno snov po predmetih; predpisana učna snov ◊ agr. huminska snov; suha snov ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru; farm. indiferentna snov brez zdravilnega učinka; filoz. snov od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; materija; fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; diamagnetna, higroskopska snov; fiz., kem. desnosučna ki suka polarizacijsko ravnino v desno, levosučna snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo; kem. anorganska, organska snov; radioaktivna snov; med. karcinogena snov; kontrastna snov ki ne prepušča rentgenskih žarkov; min. amorfna, polimorfna snov; optično dvoosna snov ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak; izomorfne snovi ki kristalijo v podobnih kristalih
  6.      snoválec  -lca [c in lc] m () kdor kaj snuje: snovalec načrtov / izviren gledališki snovalec ustvarjalec / knjiž. snovalci društva ustanovitelji
  7.      snoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na snovanje: umetniško snovalno delo / snovalni odbor / snovalne priprave
  8.      snoválka  -e [k in lk] ž () 1. tekst. delavka, ki snuje: biti snovalka 2. nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček
  9.      snoválnica  -e [tudi n] ž () nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček
  10.      snovánje  -a s () glagolnik od snovati: snovanje slavnostnega govora / gledališko, kulturno, umetniško snovanje / ekspr. skrivnostno snovanje narave / snovanje nove organizacije / preja za snovanje
  11.      snovátelj  -a m () zastar. snovalec: snovatelj zamisli o združitvi pokrajin / snovatelji društva so se zbrali na ustanovnem sestanku ustanovitelji
  12.      snováti  snújem nedov., snovál (á ú) 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let; snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal / njegova domišljija vedno kaj snuje 2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto; nekaj snuje proti njim 3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko; že dolgo časa se snuje nov odbor ◊ tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenje snováti se ekspr. nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi snujóč -a -e: sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija
  13.      snóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na snov: snovni svet; snovne spremembe / snovne lastnosti / raziskati snovne vire romana; snovna razporeditev govora ◊ fin. snovni denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; lingv. snovno ime snóvno prisl.: pisatelj snovno zajema iz kmečkega življenja; snovno preobsežen učni načrt; sam.: razlike med snovnim in duhovnim
  14.      snóvnost  -i ž (ọ̄) 1. lastnost, značilnost snovnega: snovnost teles 2. knjiž. resničnost, predmetnost: opisovati snovnost; preoblikovati snovnost v romanu
  15.      snóvnosten  -tna -o prid. (ọ̄) knjiž. nanašajoč se na snovnost: snovnostne lastnosti teles / snovnostni elementi v literarnem delu
  16.      snubítev  -tve ž () glagolnik od snubiti: zavrnila je njegovo snubitev // etn. obred, pri katerem se ženski slovesno predlaga poroka z določenim moškim: slovesna snubitev
  17.      snubítven  -a -o prid. () nanašajoč se na snubitev: njegovi snubitveni načrti so propadli / snubitveni običaji / ruševčev snubitveni ples ples pred paritvijo
  18.      snutkovína  -e ž (í) tekst. pletivo iz vzdolžnih, med seboj prepletenih niti: snutkovina in votkovina
  19.      sòávtor  -ja m (-ā) kdor je skupaj s kom avtor česa: s tem, da je dopisal zadnje dejanje, je postal soavtor drame; soavtor knjige / soavtorji izuma
  20.      sòávtorstvo  -a s (-ā) dejstvo, da je kdo soavtor: dokazati soavtorstvo; Kersnikovo soavtorstvo Rokovnjačev
  21.      sòbívanje  -a s (-í) knjiž. skupno bivanje, skupno življenje: nekaj dni trajajoče sobivanje manjše skupine ljudi; najti prostor in možnost za sobivanje / sobivanje predmetov skupno obstajanje
  22.      sòbívati  -am nedov. (-í) knjiž. skupaj bivati, skupaj obstajati: obravnavati dejstva, ki sobivajo
  23.      sòbojévnica  -e ž (-ẹ̑) soborka: delavci so gledali na ženske kot na sobojevnice za pravice
  24.      sòbojévnik  -a m (-ẹ̑) soborec: spomnili so se padlega junaka in njegovih sobojevnikov / pesnik in njegovi sobojevniki za svobodo ustvarjanja
  25.      sòbojévništvo  -a s (-ẹ̑) dejstvo, da je kdo soborec za kaj: zavedati se sobojevništva s kom

   22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476 22.501 22.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA