Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (22.401-22.425)


  1.      smrékovje  -a s (ẹ́) smrekov gozd: na poseki je bilo še svetlo, v smrekovju pa temno; gosto, mlado smrekovje / lovila sta se med smrekovjem med smrekovim drevjem ♪
  2.      smŕkav  -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima smrkelj (v nosu): smrkav otrok; od joka so bile vse smrkave 2. ekspr. mlad, neizkušen: smrkav zdravnik; si pa preveč smrkava, da bi nam ukazovala / kot psovka ti smrkavec smrkavi ● ekspr. in vse to zaradi tako smrkave vsote denarja majhne, neznatne ♪
  3.      smŕkavček  -čka m (ŕ) ekspr. razposajen, objesten deček: takle smrkavček ti mimogrede vse razmeče // ljubk. deček, fant: naš smrkavček že hodi v prvi razred ♪
  4.      smŕkavec  -vca m (ŕ) slabš. razposajen, objesten nedorasel fant: kateri smrkavec je to naredil; jezil se je na smrkavce, ki so mu izpustili zračnico / kot psovka smrkavec nesramni // ekspr. nedorasel fant sploh: takrat sem bil še smrkavec; njegov sin je smrkavec petnajstih let ♪
  5.      smŕkavka  -e ž (ŕ) ženska oblika od smrkavec: ozmerjal jo je s smrkavko ♪
  6.      smŕkavost  -i ž (ŕ) 1. stanje smrkavega človeka: zaradi smrkavosti ni mogel dihati skozi nos 2. vet. nalezljiva bolezen kopitarjev z razjedami v nosu in na koži: zboleti za smrkavostjo; povzročitelj smrkavosti ♪
  7.      smrkóvje  tudi smŕkovje -a s (ọ̑; ŕ) slabš. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: smrkovje uničuje zelenice / kot psovka presneto smrkovje // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi samo smrkovje ♪
  8.      smrtljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. usmrtljiv, smrten: smrtljiva tekočina ♪
  9.      smrtoglávec  -vca m (ȃ) zool. nočni metulj, ki ima na oprsju svetle lise v obliki mrtvaške glave, Acherontia atropos ♪
  10.      smrtóvnica  -e ž (ọ̑) jur. uradni zapis podatkov o umrlem zaradi uvedbe zapuščinskega postopka: sestaviti smrtovnico ♪
  11.      smúčarstvo  -a s (ȗ) dejavnost, ki je v zvezi s smučanjem: zgodovina slovenskega smučarstva ♪
  12.      snegolòv  -óva m (ȍ ọ̄) ograja na strehi, ki zadržuje sneg: namestiti, popraviti snegolov ♪
  13.      snegolóvec  -vca m (ọ̑) redko snegolov: na strehi ni snegolovca ♪
  14.      snegóvje  -a s (ọ̑) ekspr. sneg: planine se bleščijo v snegovju ♪
  15.      snemljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da sneti, snemati: snemljivi deli motorja; lahko snemljiva rešetka ♪
  16.      snetív  -a -o prid. (ȋ í) snetjav: pšenica je snetiva / snetiva njiva ● ekspr. snetivi izgovori malovredni, ničvredni ♪
  17.      snetívost  -i ž (í) snetjavost: snetivost žita ♪
  18.      snetjàv  -áva -o prid. (ȁ á) na katerem so črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti: snetjav klas; snetjavo žito / snetjava njiva ● ekspr. snetjav razlog za prepir nepomemben, nevažen ♪
  19.      snetjávost  -i ž (á) lastnost, značilnost snetjavega: snetjavost pšenice ♪
  20.      snetljív  -a -o prid. (ȋ í) snetjav: snetljivo proso; zrnje je snetljivo ● slabš. snetljiv človek nepomemben, malovreden; ekspr. snetljivo bogastvo malovredno, ničvredno ♪
  21.      snetljívost  -i ž (í) snetjavost: snetljivost pšenice ♪
  22.      sníčav  -a -o prid. (í) nar. radoveden: sničavi otroci; nisem vedel, da si tako sničava ♪
  23.      snívati  -am nedov. (í) pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje // spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan / ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalo snivajóč -a -e: globoko snivajoče jezero ♪
  24.      snóbovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na snobe ali snobovstvo: snobovska družba ga ni sprejela medse; domišljavost snobovske elite / snobovska moda; satira biča snobovsko plitvost ♪
  25.      snóbovstvo  -a s (ọ̑) knjiž. snobizem: obsojali so jih zaradi njihovega snobovstva ♪

   22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476 22.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA