Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (22.301-22.325)


  1.      slovanofílstvo  -a s (ȋ) slovanofilska miselnost: bil je znan po svojem slovanofilstvu ♪
  2.      slovánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Slovane: slovanski jeziki, narodi; slovanska književnost; slovanska pradomovina / slovanska čustvenost; slovansko gostoljubje / slovansko bogoslužje bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♦ lit. slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor; rel. slovanska apostola Ciril in Metod; šah. slovanska obramba otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta; zgod. slovanska desetina cerkvena desetina, za tretjino manjša od navadne cerkvene desetine, ki so jo Slovani dajali od začetka pokristjanjevanja do 11. stoletja slovánsko prisl.: slovansko gostoljubna hiša ♪
  3.      slovánstvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Slovanov: v dramah Čehova se čuti pravo slovanstvo; njegovo slovanstvo mu je ugajalo / vpliv slovanstva slovanske kulture, miselnosti / zahodno slovanstvo zahodni Slovani ♪
  4.      slovánščina  -e ž (ȃ) lingv., navadno v zvezah: alpska slovanščina jezik slovanskih naseljencev v Alpah in na Krasu od srede 8. do 11. stoletja; cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju ♪
  5.      slovár  -ja m (á) 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami / enojezični, enozvezkovni, narečni, pravopisni, tehniški slovar; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon / Slovar slovenskega knjižnega jezika ♦ lingv. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar 2. nav. ed., ekspr. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran ● ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju odločen je narediti tudi navidez nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti ♪
  6.      slovárček  -čka m (á) manjšalnica od slovar: slovensko-nemški slovarček / žepni slovarček; slovarček tujk ♪
  7.      slovárnik  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor se (poklicno) ukvarja s sestavljanjem, pisanjem slovarjev; leksikograf: slovenski slovničarji in slovarniki ♪
  8.      slovaropísec  -sca m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja s sestavljanjem, pisanjem slovarjev; leksikograf ♪
  9.      slovaropísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slovaropisje: slovaropisna pravila / slovaropisna tradicija ♪
  10.      slovaropísje  -a s (ȋ) pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev; leksikografija: ukvarjati se s slovaropisjem // veda o tem ♪
  11.      slovaroslóvje  -a s (ọ̑) veda o besednem zakladu kakega jezika; leksikologija ♪
  12.      slovárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na slovar: upoštevati slovarsko gradivo / biti v skladu s slovarskimi načeli / slovarski del pravopisa ♪
  13.      slovárstvo  -a s (ȃ) pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev; leksikografija: predavanje o slovenskem slovarstvu ♪
  14.      slováščina  -e ž (ȃ) slovaški jezik: prevesti iz slovaščine ♪
  15.      slováški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Slovake ali Slovaško: slovaški jezik; slovaška književnost / slovaški ljudski plesi ♪
  16.      slovénika  -nik s mn., daj. slovénikam, mest. slovénikah, or. slovénikami (ẹ́ ẹ̑, daj., mest., or. ẹ́) lit. dela v slovenskem jeziku in dela o slovenskem jeziku, književnosti: proučevati slovenika ♪
  17.      sloveníst  -a m (ȋ) strokovnjak za slovenistiko: sestanek slovenistov / seminar za profesorje sloveniste ♪
  18.      slovenístičen  -čna -o (í) pridevnik od slovenistika: revija objavlja slovenistične in slavistične razprave ♪
  19.      slovenístika  -e ž (í) veda o slovenskem jeziku in književnosti: slovenistika in germanistika / diplomirati iz slovenistike ♪
  20.      slovenítelj  -a m (ȋ) knjiž. prevajalec v slovenski jezik: prvi slovenitelj Goetheja ♪
  21.      slovenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sloveniti: slovenitev znanega romana / primerjati slovenitve z izvirnikom ♪
  22.      slovéniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. prevajati v slovenski jezik: sloveniti naravoslovne knjige / sloveniti nemški dopis 2. delati kaj slovensko: sloveniti besedni zaklad ♪
  23.      slovenizácija  -e ž (á) glagolnik od slovenizirati: slovenizacija nemških kolonistov / slovenizacija šolstva je potekala počasi / slovenizacija krajevnih imen ♪
  24.      slovenízem  -zma m (ȋ) lingv. element slovenščine v kakem drugem jeziku: slovenizmi v furlanščini ♪
  25.      slovenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati kaj slovensko: slovenizirati obmejne kraje; nemški priseljenci so se slovenizirali / šolstvo se je polagoma sloveniziralo 2. redko prevajati v slovenski jezik; sloveniti: slovenizirati članek ♪

   22.176 22.201 22.226 22.251 22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA