Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (22.276-22.300)


  1.      slívarica  -e ž (ȋ) nekdaj ženska, ki se ukvarja s predelavo sliv v prunele: slivarice z Bizeljskega ◊ bot. po moki dišeča užitna goba belkaste barve; užitna mokarica ♪
  2.      slívast  -a -o prid. (í) podoben slivi: slivasta oblika slívasto prisl.: slivasto modra obleka ♪
  3.      slíven  -vna -o prid. (ȋ) redko slivov: slivni nasadi ♪
  4.      slívje  -a s (ȋ) redko slivovo drevje: za hlevom rastoče slivje ♪
  5.      slívkati  -am nedov. (ȋ) nar. vzhodno dajati otožne, prošnjo izražajoče glasove: otrok slivka / pes slivka in sili ven ♪
  6.      slívnik  -a m (ȋ) nasad sliv: pot vodi skozi slivnike; star slivnik ♪
  7.      slívnjak  -a m (ȋ) nasad sliv: star slivnjak ♪
  8.      slívov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na slivo: slivova koščica / slivov kompot; slivova marmelada / slivov nasad; slivova drevesa ♪
  9.      slívovec  -vca m (í) redko slivovka: brinovec in slivovec ♪
  10.      slívovica  -e ž (í) zastar. slivovka: ponuditi kozarček slivovice ♪
  11.      slívovka  -e ž (í) žganje iz sliv: kuhati, piti slivovko; dišati po slivovki; domača, pristna, stara slivovka; kozarček slivovke / elipt., pog. dve slivovki, prosim ♪
  12.      sljúdovec  -vca m (ú) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik: gnajs in sljudovec ♪
  13.      slogáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. sodelovanje, povezovanje zaradi trenutnih okoliščin ali koristi zlasti na političnem področju: boriti se proti slogaštvu; neiskreno, škodljivo slogaštvo ♦ zgod. skupna zmerna, prilagodljiva narodna politika staroslovencev in mladoslovencev od 1880 do 1890 ♪
  14.      slogóven  tudi slógoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̄) nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku slogóvno tudi slógovno prisl.: skočil je slogovno slabše kot prvič; pisatelj je slogovno zanimiv ♪
  15.      slojevít  -a -o prid. (ȋ) ki je iz slojev: slojevit apnenec; slojevita tla / slojevita družba ♪
  16.      slojevítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost slojevitega: slojevitost tal; slojevitost in razpokanost kamnin ♦ geogr. toplotna slojevitost razporejenost zračnih ali vodnih slojev z različno temperaturo; soc. (družbena) slojevitost razdeljenost družbe, skupin ljudi na posamezne družbene sloje ♪
  17.      slonokoščevína  -e ž (í) knjiž. slonovina: ročaj iz slonokoščevine ♪
  18.      slônov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na slone: slonov rilec / slonova kost zobovina slonovih oklov ∙ ekspr. ima slonovo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden ♪
  19.      slonovína  -e ž (í) zobovina slonovih oklov: izdelki iz slonovine; njen obraz je bel kot slonovina ♪
  20.      slonovínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz slonovine: slonovinast držaj, okvir 2. po barvi podoben slonovini: slonovinasto čelo slonovínasto prisl.: slonovinasto beli zobje ♪
  21.      slônovski  -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri slonu: slonovska koža; njegove slonovske noge ♪
  22.      slovakístika  -e ž (í) veda o slovaškem jeziku in književnosti: bohemistika in slovakistika ♪
  23.      slovanízem  -zma m (ȋ) lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku; slavizem: slovanizmi v madžarščini / slovanizmi v slovenščini ♪
  24.      slovanofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za slovansko kulturo: ruski slovanofili; načela slovanofilov ● knjiž., redko kot slovanofil je opeval ruske mužike kot slavjanofil ♪
  25.      slovanofílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slovanofile: slovanofilski pesnik / slovanofilske ideje ♪

   22.151 22.176 22.201 22.226 22.251 22.276 22.301 22.326 22.351 22.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA