Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (22.201-22.225) 
- slanovôden -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na slano vodo: sladkovodne in slanovodne živali / slanovodni plavalci morski plavalci ♪
- slapovít -a -o prid. (ȋ) poln slapov: slapovita reka / slapovite gube plašča ♪
- slapóvje -a s (ọ̑) 1. več slapov, slapovi: elektrarne na slapovju 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: slapovje raket; pren. slapovje besed ♪
- slaščičárstvo tudi slaščíčarstvo -a s (ȃ; ȋ) slaščičarska obrt: izučil se je slaščičarstva ♪
- sláva -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot
zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču ◊ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava ♪
- slávček -čka m (á) nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček ● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču ♪
- slávčev -a -o (á) pridevnik od slavec: slavčeva pesem ♪
- slávčji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na slavce: slavčje gnezdo / slavčje petje ♪
- slávec -vca m (á) rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev ♪
- sláven -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika ♪
- slavìč -íča m (ȉ í) star. slavec: poslušati slaviča ♪
- slávika -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik ♪
- slavílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave ♪
- slavílen -lna -o prid. (ȋ) ki koga slavi: ta govor je preveč slavilen; slavilna pesem ♪
- slavílnica -e ž (ȋ) knjiž. pesem, ki koga slavi: zložil je nekaj slavilnic ♪
- slavíst -a m (ȋ) strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko ♪
- slavístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na slavistiko: slavistični oddelek filozofske fakultete / slavistični kongres ♪
- slavístika -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike ♪
- slavístka -e ž (ȋ) ženska oblika od slavist: slavisti in slavistke ♪
- slavítelj -a m (ȋ) star. slavilec: slavitelji so mu postavili spomenik ♪
- slavíti -ím nedov. (ȋ í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma ● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo slavèč -éča -e: delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o: bil je slavljen in oboževan pesnik ♪
- slavizácija -e ž (á) glagolnik od slavizirati: slavizacija romanskega prebivalstva ♪
- slavízem -zma m (ȋ) lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku: slavizmi v madžarščini / slavizmi v slovenščini ♪
- slavizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj slovansko: slavizirati Dalmacijo ♪
- slavjanofíl -a m (ȋ) zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš slavjanofilstva: do konca življenja je ostal slavjanofil ● knjiž., redko kot slavjanofil se je udeleževal sokolskih prireditev kot slovanofil ♪
22.076 22.101 22.126 22.151 22.176 22.201 22.226 22.251 22.276 22.301