Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (22.176-22.200)


  1.      skváriti  -im dov. (á ȃ) pokvariti: skvariti stroj; s popravljanjem je obleko še bolj skvarila / neprimeren okvir je sliko skvaril / slaba družba ga je skvarila; bal se je, da bi se otrok v neprimernem okolju skvaril / neprijeten dogodek jim je skvaril razpoloženje / s svojim obiskom jim je skvaril večer / meso se je skvarilo skvárjen -a -o: otrok še ni skvarjen; skvarjena jed; zaradi opravkov ima skvarjen popoldan ♪
  2.      skvárjenost  -i ž (ȃ) pokvarjenost: skvarjenost okolja / moralna skvarjenost ♪
  3.      skvásiti  -im tudi skvasíti -ím dov., skvásil (ā ȃ; ȋ í) redko 1. povzročiti, da postane kaj kislo; skisati: skvasiti zelje 2. dati, dodati kvas; prekvasiti: skvasiti testo skvášen -a -o tudi skvašèn -êna -o: skvašeno testo ♪
  4.      skvéčenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: skvečenost nog in rok ♪
  5.      skvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: skvečiti komu nos / skvečiti podobo sveta skvéčen -a -o: skvečena glava, roka ♪
  6.      skvêr  -a m (ȇ) v angleškem okolju pravokoten trg, navadno s parkom: skver sredi mesta ♪
  7.      skvo  tudi squaw [skvó] ž neskl. (ọ̑) v indijanskem okolju ženska: stopil je bližje k mladi skvo ♪
  8.      skvóžnja  -e ž (ọ̑) nar. belokranjsko luknja: skvožnja v zidu ♪
  9.      slabíčevski  -a -o prid. (í) ekspr. tak kot pri slabiču: posmehovala se je njegovim slabičevskim čustvom ♪
  10.      slabíčevstvo  -a s (í) nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: obsoditi slabičevstvo ♪
  11.      slabíkav  -a -o prid. (í) redko slaboten: ranjenec jo je klical s slabikavim glasom ♪
  12.      slabíštvo  -a s (ȋ) nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: očital mu je slabištvo ♪
  13.      slabítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od slabeti ali slabiti: gospodarska slabitev države; slabitev glasu ♪
  14.      slabokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven 2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči ♪
  15.      slabokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali zmanjšane količine krvnega barvila: zdraviti slabokrvnost; znaki slabokrvnosti 2. ekspr. neizrazitost, medlost: slabokrvnost dramskih oseb; poetična slabokrvnost njegovih ljubezenskih pesmi ♪
  16.      slabovíden  -dna -o prid. (í ȋ) ki slabo vidi: slaboviden otrok; nosi očala, ker je slaboviden / slabovidno oko ♪
  17.      slabovídnež  -a m (ȋ) ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis ♪
  18.      slabovídnost  -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje očala ♪
  19.      slabovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja ♪
  20.      sladkàv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. nenaraven, izumetničen: govoriti s sladkavim glasom; sladkavo govorjenje ♪
  21.      sladkovôden  -dna -o prid. (ó) nanašajoč se na sladko vodo: sladkovodno jezero / sladkovodne alge, ribe / sladkovodno ribištvo ♪
  22.      slamnatobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je slamnate barve: slamnatobarvne tapete ♪
  23.      slámnikarstvo  -a s (ȃ) slamnikarska obrt: propadanje slamnikarstva ♪
  24.      slámovka  -e ž (á) priprava, pletena iz slame, zlasti za pokrivanje: s slamovkami zavarovati gredo pred mrazom ∙ knjiž. slamovka pred vrati slamnati predpražnik ♪
  25.      slaníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na slanike: slanikov hrbet / slanikova solata / slanikov okus ♪

   22.051 22.076 22.101 22.126 22.151 22.176 22.201 22.226 22.251 22.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA