Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (22.051-22.075)


  1.      skávtski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skavte ali skavtstvo: skavtski tabor; skavtska organizacija / skavtska pravila / skavtska uniforma ♪
  2.      skávtstvo  -a s (ȃ) v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtstva ♪
  3.      skazítev  tudi izkazítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skaziti: skazitev obraza / skazitev okolice / moralna skazitev ♪
  4.      skazováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. razkazovati: skazoval mu je mesto / gore skazujejo svojo lepoto ● zastar. skazoval je, kako ga vsi cenijo dokazoval, zatrjeval; zastar. ženske se ob praznikih rade skazujejo postavljajo; prim. izkazovati ♪
  5.      skepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skepiti se: skepitev snovi ♪
  6.      skimávati  -am nedov. (ȃ) z gibi glave izražati nesoglasje, dvom: poslušali so ga in skimavali; sodnik je nejevoljno skimaval; ob pogledu na ranjenca je žalostno skimavala / skimavati z glavo // ekspr. izražati nesoglasje, dvom sploh: skimaval je nad takim ravnanjem z delavci ♪
  7.      skimováti  -újem nedov. (á ȗ) skimavati: ogledal si je hišo in začel skimovati / prestrašena je skimovala z glavo ♪
  8.      skitálstvo  -a s (ȃ) zastar. potepuštvo, popotništvo: predati se skitalstvu / skitalstvo brezposelnih ♪
  9.      skladateljevánje  -a s (ȃ) knjiž. skladanje (glasbenih del): posvetiti se skladateljevanju ♪
  10.      skládavnica  -e ž (á) knjiž., redko skladovnica: skladavnica drv, knjig ♪
  11.      skladóven  tudi skládoven -vna -o prid. (ọ̄; á) nanašajoč se na sklad: skladovna ploskev / delitev skladovnega denarja ◊ les. skladovni les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski les; teh. skladovni spoj spoj, pri katerem sta kosa pločevine položena drug na drugega ♪
  12.      skladovít  -a -o prid. (ȋ) ki je iz skladov: skladovito pobočje ♪
  13.      skladóvje  tudi skládovje -a s (ọ̑; á) knjiž. več skladov, skladi: skladovje gorskih sten ♪
  14.      skládovnica  tudi skladóvnica -e ž (á; ọ̑) 1. kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: skladovnica se je podrla; jemati polena s skladovnice; skladovnica desk, drv, škatel / skladovnica papirja, perila / zložiti v skladovnico / debele skladovnice usedlin plasti 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prebrati celo skladovnico spisov ♪
  15.      sklanjátev  -tve ž (ȃ) lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjatev in spregatev / samostalnik lipa se sklanja po ajevski sklanjatvi; imenska, pridevniška sklanjatev; moška sklanjatev samostalnikov moškega spola ♪
  16.      sklanjátven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklanjatev: sklanjatvena končnica / sklanjatveni vzorec ♪
  17.      sklecávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih klecati: pri hoji je sklecaval / noge so mu sklecavale ♪
  18.      sklenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skleniti: sklenitev obroča / sklenitev kupčije, pogodbe, sporazuma / sklenitev zakonske zveze ♪
  19.      sklenolúskavka  -e ž (ú) nav. mn., zool. ribe s kljunasto podaljšano glavo in trdimi, s sklenino prevlečenimi in med seboj povezanimi luskami, Chondrostei: jeseter in druge sklenoluskavke ♪
  20.      sklicávati  -am nedov. (ȃ) sklicevati: sklicavati lovce; sklicavali so se z dogovorjenimi znaki / sklicavati sestanke / sklicavati se na svojo avtoriteto ♪
  21.      skliceválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor koga sklicuje, skliče: sklicevalec je sosedom na kratko povedal, kaj se je zgodilo / sklicevalec posvetovanja ♪
  22.      skliceválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklicevanje: sklicevalni odbor / motil jih je premalo oseben, sklicevalen način njegovih odgovorov; sklicevalna opomba ♦ lingv. sklicevalna razlaga posredna razlaga ♪
  23.      sklicevánje  -a s (ȃ) glagolnik od sklicevati: sklicevanje volilcev / sklicevanje zborovanj / po dolgem sklicevanju so se le zbrali / sklicevanje na zakon ♪
  24.      skliceváti  -újem nedov. (á ȗ) izražati željo, zahtevo a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: sklicevati ljudi; sklicevati odbornike na sejo; vojaški obvezniki so se sklicevali celo noč / z bobnanjem sklicevati meščane; volkovi se sklicujejo v krdela b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik sklicuje seje; sklicevati posvetovanja, sestanke skliceváti se 1. s klicanjem drug drugemu sporočati svojo prisotnost kje: hodili so v večjih razmikih in se sklicevali, da se ne bi kdo izgubil 2. v zvezi z na imeti, navajati kaj kot vzrok, razlog za svoje ravnanje, odločanje: sklicevati se na predpise, zakon / sklicevati se na svojo preteklost / sklicevati se na uglednega znanstvenika ♦ jur. sklicevati se na imuniteto, prvorojenstvo skliceváje: bobnal je, sklicevaje meščane; to trdi, sklicevaje se na njegovo izjavo sklicujóč -a -e: to zahteva, sklicujoč se na svoje pravice; publ. agencija poroča, sklicujoč se na dobro poučene kroge ♪
  25.      sklízav  -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizava pot ♪

   21.926 21.951 21.976 22.001 22.026 22.051 22.076 22.101 22.126 22.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA