Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (22.026-22.050)



  1.      sivolás  in sivolàs -ása -o prid. (; á) ki ima sive lase: sivolas starček; je že sivolasa
  2.      sivolásec  -sca m () kdor ima sive lase: revno oblečen sivolasec; starec sivolasec
  3.      sivoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima sive oči: sivook deček
  4.      sivór  -ja m (ọ̑) star. sivolas, navadno star moški: vrata mu je odprl dobrodušen sivor // siva žival, navadno volk: sivor je raztrgal ovco
  5.      sívost  -i ž (í) lastnost sivega, siva barva: ugotavljati stopnjo sivosti / ekspr. sivost življenja
  6.      sivôta  -e ž (ó) knjiž. sivina: sivota njenih las / sivota življenja
  7.      Sízifov  -a -o prid. () knjiž., v zvezi Sizifovo delo brezuspešno, neuresničljivo delo: odpravljanje takih napak je Sizifovo delo
  8.      sízifovski  -a -o prid. () knjiž. tak kot pri Sizifu: sizifovska vztrajnost / sizifovsko delo sízifovsko prisl.: sizifovsko se mučiti
  9.      sízifovstvo  -a s () knjiž. lastnost ali ravnanje človeka, ki opravlja brezuspešno, neuresničljivo delo: zavedal se je svojega sizifovstva / njihova dejavnost je sizifovstvo
  10.      skakáštvo  -a s () srednjeveška verska sekta, katere pripadniki v času zamaknjenja skačejo, plešejo: pojav skakaštva
  11.      skakàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. ki (rad) skače: skakavi otroci / ekspr. šumenje skakavega potočka
  12.      skakávec  -vca m () pripadnik srednjeveške verske sekte, ki med zamaknjenjem skače, pleše; skakač: skakavce so preganjali ◊ geogr. skakavci več zaporednih manjših slapov, značilnih zlasti za apnenčasti svet
  13.      skakljàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. ki (rad) skaklja: skakljavi otroci
  14.      skalítev 1 -tve ž () glagolnik od skaliti1: skalitev vode ♦ med. skalitev leče
  15.      skalítev 2 -tve ž () glagolnik od skaliti2: trata se kosi kmalu po skalitvi
  16.      skálovec  -vca m (á) bot., v zvezi barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
  17.      skalovít  -a -o prid. () skalnat: skalovit svet / skaloviti vrhovi
  18.      skalóvje  -a s (ọ̑) več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja
  19.      skandinavístika  -e ž (í) veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike
  20.      skandinávski  -a -o prid. () nanašajoč se na Skandinavce ali Skandinavijo: skandinavski jeziki / skandinavske dežele / skandinavska križanka križanka, pri kateri so opisi, izraženi v besedah ali slikah, že vključeni v lik križankezool. skandinavski postrušnik
  21.      skávsati se  -am se dov. () ekspr. stepsti se (s kljunom): petelina sta se skavsala do krvi // slabš. spreti se: za vsako malenkost se skavsajo
  22.      skávt  -a m () v nekaterih deželah član mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: postati skavt; starosta skavtov
  23.      skávtinja  -e ž () v nekaterih deželah članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje
  24.      skavtízem  -zma m () v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtizma / gojiti nogomet, plavanje in skavtizem
  25.      skávtka  -e ž () redko skavtinja

   21.901 21.926 21.951 21.976 22.001 22.026 22.051 22.076 22.101 22.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA