Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (21.726-21.750)



  1.      sámozadovóljnost  -i ž (-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo
  2.      sámozadovóljstvo  -a s (-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita
  3.      sámozaničevánje  -a s (-) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja
  4.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje
  5.      sámozatajevánje  -a s (-) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok
  6.      sámozavédanje  -a s (-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda
  7.      sámozaverovánost  in sámozavérovanost -i ž (-á; -ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil
  8.      sámozavést  -i ž (-ẹ̑) prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči: njegova samozavest se je še povečala; izgubiti samozavest; ekspr. vliti komu samozavest; pretirana samozavest; pomanjkanje samozavesti / zmaga nad sovražnikom je dvignila njihovo samozavest / knjiž. buditi v ljudeh narodno samozavest / redko samozavest, da napori niso bili zaman, jim je dajala moči zavest
  9.      sámozavésten  -tna -o prid., sámozavéstnejši (-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno
  10.      sámozavéstnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. samozavesten človek: ponosneži in samozavestneži
  11.      sámozavéstnost  -i ž (-ẹ̄) lastnost, značilnost samozavestnega človeka: znan je po svoji odločnosti in samozavestnosti / samozavestnost njenega nastopa je vse presenetila
  12.      samozavéznica  -e ž (ẹ̑) zastar. kravata: zavezati si rdečo samozaveznico
  13.      sámozaznáva  -e ž (-) psih. zaznavanje samega sebe, svojega jaza: oblikovanje samozaznave pri otroku
  14.      samozván  -a -o prid. (á) 1. ki si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: pregnati samozvanega cesarja / samozvana oblast 2. ekspr. ki si lasti pomemben položaj: ta komisija je bila samozvana / samozvani varuh morale samozváno prisl.: samozvano priti na oblast
  15.      samozvánec  -nca m (á) 1. kdor si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: takrat je vladal samozvanec Henrik IV. / bal se je, da bi ga kak samozvanec vrgel s prestola 2. ekspr. kdor si lasti pomemben položaj: kritizirali so takratne občinske samozvance / pesniški samozvanci
  16.      samozvánka  -e ž (á) ženska oblika od samozvanec: vladarica samozvanka
  17.      samozvánski  -a -o prid. (á) samozvan: samozvanski voditelji
  18.      samozvánstvo  -a s () dejstvo, da je kdo samozvanec: zaradi svojega samozvanstva si kralj ni upal nasprotovati predlogu / ekspr. boriti se proti samozvanstvu
  19.      samožív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki živi sam iz sebe: samoživa volja ga je reševala
  20.      samožívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost samoživega: samoživost volje / samoživost slovenstva / sproščena gledališka samoživost
  21.      sámožrtvovánje  -a s (-) knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje ∙ zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost
  22.      sámstvo  -a s (ā) stanje samskega človeka: vztrajal je v samstvu; dolga leta njenega samstva
  23.      samsvoj  gl. sam1
  24.      sánčopánsovski  -a -o prid. (-) ekspr. tak kot pri Sanču Pansi: sančopansovska dobrodušnost; igralec je ustvaril pravo sančopansovsko figuro
  25.      sándalov  -a -o prid. () nanašajoč se na sándal: sandalov les / sandalovo olje

   21.601 21.626 21.651 21.676 21.701 21.726 21.751 21.776 21.801 21.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA