Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (21.551-21.575)


  1.      sadjárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sadnega drevja in pridelovanjem sadja: pospeševati sadjarstvo; sadjarstvo in vinogradništvo / plantažno sadjarstvo ♪
  2.      sádjevec  -vca m (á) mošt ali žganje iz sadja: delati sadjevec; kozarec sadjevca ♪
  3.      sadovník  -a m (í) zastar. sadovnjak: imeli so velik sadovnik ♪
  4.      sadovnják  -a m (á) zemljišče, na katerem je posajeno sadno drevje: imeti velik sadovnjak; kupil je hišo s sadovnjakom / plantažni, vrtni sadovnjak // drevje, ki raste na takem zemljišču: posekati sadovnjak ♪
  5.      ságov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sago: sagova kaša / sagova moka sago ♦ bot. sagova palma sagovec ♪
  6.      ságovec  -vca m (ȃ) bot. tropsko drevo, iz stržena katerega se pridobiva sago, Metroxylon: sagovci in kruhovci ♪
  7.      sájav  -a -o prid. (á) 1. črn, umazan od saj: sajav strop / sajav obraz ∙ star. sajavo perje vrabcev sivo rjavo 2. poln saj; sajast: sajav plamen ♪
  8.      sájavec  -vca m (á) 1. ekspr. kdor je črn, umazan od saj: kovača, tega sajavca, so se bali 2. nar. vnetje vimena: krava ima sajavec // vnetje sploh: sajavec na koži ◊ min. čadavec ♪
  9.      sájavost  -i ž (á) lastnost, značilnost sajavega: sajavost sten / stopnja sajavosti ◊ agr. sajavost hmelja, jabolk glivična bolezen, pri kateri nastanejo na listih, sadežih črnkaste lise; vet. sajavost kožna bolezen z večjimi izpuščaji pri sesnih prašičkih ♪
  10.      sálmiakov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na salmiak: salmiakov vonj ∙ zastar. salmiakov cvet salmiakovec ♪
  11.      sálmiakovec  tudi salmiákovec -vca m (ȃ; á) vodna raztopina amoniaka: s salmiakovcem odstranjevati madeže s stekla ♪
  12.      sálomonov  -a -o prid. (ȃ) bot., v zvezi salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum ♪
  13.      sálovec  -vca m (á) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz lojevca: pri izkopavanju so našli posode iz salovca ♪
  14.      sálva  -e ž (ȃ) istočasna izstrelitev nabojev iz več topov, pušk v pozdrav ali počastitev: salva ob dnevu zmage, prvem maju / ekspr. predsednika so pozdravile salve / četa je izstrelila častno salvo / topovska salva // več istočasnih strelov: sovražnikove salve / streljati v salvah; pren. salve ploskanja; ta prizor je izzval, sprožil salve smeha ♪
  15.      salvarzán  -a m (ȃ) farm., nekdaj zdravilo proti sifilisu, malariji: terapija s salvarzanom ♪
  16.      sálvija  -e ž (á) vrtn. vrtna rastlina z ognjeno rdečimi cveti v socvetju: gojiti salvije; posaditi na grob salvije ♪
  17.      samaritánstvo  -a s (ȃ) knjiž. opravljanje samaritanskih del, dejanj: znano je njeno samaritanstvo ∙ knjiž. prišla je le iz samaritanstva usmiljenja, sočutja ♪
  18.      sámčevski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na samec 2: samčevska osamljenost, sitnost / peljal jih je v svojo samčevsko sobo samsko sobo ♪
  19.      sámčevstvo  -a s (á) star. samstvo: ta zakrknjeni samec se je še norčeval iz svojega samčevstva ♪
  20.      samévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od samevati: navadila se je samevanja v svoji sobi / samevanju prepuščena hiša ♪
  21.      samévati  -am nedov. (ẹ́) 1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva; samevala je v zatohli sobi; na starost zelo sameva je zelo osamljena 2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva; zidanica bo vso zimo samevala / gospodarja ni in neobdelana zemlja sameva 3. ekspr., s prislovnim določilom biti kje brez drugih stvari svoje vrste: v nižini je sameval njegov dom; za hišo sameva jablana; samo to obvestilo je samevalo na oglasni deski samevajóč -a -e: petje slavca, samevajočega v grmovju; samevajoče hiše ♪
  22.      samíštvo  in sámištvo -a s (ȋ; á) zastar. samstvo: bila je nesrečna zaradi svojega samištva ♪
  23.      sámoaktívnost  -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. aktivnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: spodbujati k samoaktivnosti; učenčeva samoaktivnost ♪
  24.      sámodejáven  -vna -o prid. (ȃ-ā) knjiž. ki (glede dejavnosti) izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: samodejavna želja po napredku ♪
  25.      sámodejávnost  -i ž (ȃ-ā) knjiž. dejavnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: pospeševati, razvijati samodejavnost in samostojnost; otrokova premajhna samodejavnost; spodbujati samodejavnost množice ♪

   21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA