Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (21.376-21.400)



  1.      rjovênje  -a s (é) glagolnik od rjoveti: rjovenje ga je prestrašilo; levje, tigrovo rjovenje / rjovenje topov in žvižganje granat / to ni petje, ampak rjovenje; vpitje je prešlo v rjovenje / rjovenje viharja
  2.      rjovéti  -ím nedov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglašati se z močnim, nizkim, zateglim glasom: leopard je grozeče rjovel; rjovel je kot lev // ekspr. dajati rjovenju podobne glasove: motor je rjovel / letala so rjovela nad mestom zelo hrupno letela 2. slabš. zelo kričati: rjovel je in divjal po sobi / rjoveti na vse grlo / vse vas bom nagnal, je rjovel 3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; divjati: na morju je rjovel vihar / v deželi je rjovela vojna rjové: volkova sta rjove planila drug na drugega rjovèč -éča -e: žival je rjoveč bežala; rjoveči levi; prim. rjuti
  3.      rmánov  -a -o prid. () nanašajoč se na rman: rmanovi cveti / rmanov čaj
  4.      robávs  -a m () slabš. 1. robat človek: pri tem robavsu s prijaznostjo nič ne opraviš 2. neroden, neuglajen človek: po njegovem vedenju se vidi, da je robavs 3. velik, zelo močen človek: ta robavs dvigne za tri može
  5.      robávsast  -a -o prid. () slabš. 1. robat, grob: robavsast, a dober sosed 2. neroden, neuglajen: robavsast hribovec ● ekspr. robavsast in plečat moški velik, zelo močen
  6.      robévnica  -e ž (ẹ̑) nar. gorenjsko sekira z majhnim rezilom in dolgim toporiščem: opirati se na robevnico; pastirji so se branili pred volkovi z robevnico
  7.      robídov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na robido ali robidnico: robidovo grmičevje / robidov čaj / robidov sok
  8.      robídovec  -vca m (í) redko robidov sok: piti robidovec
  9.      robídovje  -a s (í) robidovo grmičevje: na poseki raste robidovje; bodeče robidovje; malinje in robidovje / hoditi po robidovju po svetu, poraslem z robidovjem
  10.      robínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na robinijo: robinijevo cvetje / robinijev gozd
  11.      róbinzonstvo  -a s (ọ̑) ekspr. življenje daleč od civilizacije: minilo je več tednov njihovega robinzonstva
  12.      robováti  -újem nedov.) zastar. biti suženj: roboval je, dokler ga niso osvobodili / svobodni ljudje nočejo robovati; robovati tujcem služiti
  13.      robóvje  -a s (ọ̑) star. več robov, robovi: robovje pohištva / kositi travo po robovju / robovje prostranega gozda obrobje
  14.      róbstvo  -a s (ọ̑) zastar. suženjstvo: odprava robstva / imeti narode v robstvu
  15.      róckovski  -a -o [rok-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na rock: rockovski pevec; rockovska skupina / rockovska glasba
  16.      rodbínskopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na rodbinsko pravo: rodbinskopravno razmerje
  17.      rodítev  -tve ž () glagolnik od roditi: naloga žene je bila roditev / z obrezovanjem pripraviti veje za roditev
  18.      rododéndronov  -a -o (ẹ̑) pridevnik od rododendron: rododendronov cvet
  19.      rodoljúbarstvo  -a s () nav. slabš. rodoljubje, zlasti navidezno: satira na rodoljubarstvo; rodoljubarstvo in frazerstvo
  20.      rodoskrúnstvo  -a s () knjiž. zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora: upirati se rodoskrunstvu; obsojati rodoskrunstvo
  21.      rodoslóvec  -vca m (ọ̑) genealog: zgodovinarji in rodoslovci
  22.      rodoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) genealoški: rodoslovni izsledki / rodoslovno deblo; rodoslovno drevo
  23.      rodoslóvje  -a s (ọ̑) izvor, razvoj rodu; genealogija: raziskovati rodoslovje koga // veda o tem: dognanja rodoslovja
  24.      rodóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na rod: rodovne značilnosti njegovega obraza / rodovno posestvo / rodovno ime pri starih Rimljanih del imena, ki označuje rod / vzbujati v ljudeh zavest rodovne skupnosti / rodovno ime rastline, živali / rodovni poglavar; rodovna skupnost; razpad rodovne ureditve; rodovno-plemenska družba ◊ agr. rodovna knjiga rodovniška knjiga; filoz. rodovni pojem pojem, ki obsega določene vrstne pojme; zgod. rodovno plemstvo v pozni rodovno-plemenski družbi plemstvo na začetni razvojni stopnji, ko je položaj vojaških starešin postal deden
  25.      rodovína  -e ž (í) star. 1. rodbina: to je stara rodovina; biti začetnik rodovine / vsa rodovina mu brani ∙ zastar. bil je samski, brez rodovine družine 2. rod: pozabila je svojo grofovsko rodovino in se poročila s trgovcem; biti plemiške rodovine / ta bolezen je pri njih v rodovini

   21.251 21.276 21.301 21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451 21.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA