Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (21.301-21.325)



  1.      rezervát  -a m () 1. področje, ki je zavarovano zlasti zaradi prvotne narave ali pomembnih primerkov žive ali nežive narave: to področje je rezervat; ustanoviti rezervat; razglasiti za rezervat; meje rezervata / botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; gozdni rezervat; naravni rezervat ♦ lov. lovski rezervat del lovišča, v katerem se ne lovi, namenjen za nemoteno razmnoževanje divjadi 2. v nekaterih državah področje, določeno za prebivanje pripadnikov določene etnične skupine: živeti v rezervatu; rezervati za Indijance v Ameriki 3. s prilastkom področje, rezervirano za kaj: gradbeni rezervat; rezervat za bodočo avtomobilsko cesto
  2.      rezerváten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na rezervat: rezervatno področje / rezervatna naselja 2. zastar. tajen, zaupen: rezervatni spisi; rezervatno pismo
  3.      rezêrven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote / rezervni igralec 2. ki je namenjen za zamenjavo česa izrabljenega, pokvarjenega, nadomesten: rezervni deli; rezervno kolo; rezervno sidro ladje ◊ bot. rezervni škrob škrob, ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih; ekon. rezervni sklad del dohodka delovne organizacije za poravnavo mogočih izgub; tekst. rezervni tisk tekstilni tisk, pri katerem se s tiskanjem mehanskih ali kemičnih sredstev prepreči obarvanje blaga na določenih mestih; voj. rezervni oficir oficir, ki ni več v aktivni vojaški službi; rezervna sestava vojaški obvezniki po odsluženju vojaškega roka, po prenehanju aktivne vojaške službe
  4.      rezervíranje  -a s () glagolnik od rezervirati: rezerviranje sedežev / rezerviranje in prodaja vstopnic
  5.      rezervíranost  -i ž () knjiž. zadržanost, nedostopnost: njegova rezerviranost je kmalu minila / poslušal me je s hladno rezerviranostjo
  6.      rezervírati  -am dov. in nedov. () (uradno) zagotoviti možnost, pravico, da se kaj navadno v določenem času a) uporablja: rezervirati mizo v restavraciji; rezerviral mu je sedež; rezervirati si sobo v hotelu / rezervirati določeno področje za stanovanjsko gradnjo b) ima, dobi: rezerviral je nekaj knjig v antikvariatu; rezervirati si vstopnico za koncert ♦ jur. rezervirati del zapuščine za nujne dediče rezervíran -a -o 1. deležnik od rezervirati: zasedli so mu rezervirani sedež; vstopnice so rezervirane ∙ publ. prvo mesto na tekmovanju je že rezervirano za lanskega prvaka lanski prvak ima velike možnosti za zmago 2. knjiž. zadržan, nedostopen: rezerviran fant; do mene je zelo rezerviran / rezerviran ton pisma // ki se zaradi dvomov, pomislekov noče javno opredeliti: glede izida glasovanja je bil zelo rezerviran / rezervirano stališče; prisl.: rezervirano se držati; kritiki so film sprejeli precej rezervirano
  7.      rezervíst  -a m () voj. vojaški obveznik iz rezervne sestave: vpoklicati rezerviste; četa rezervistov / vojaški rezervist
  8.      rezervoár  tudi rezervár -ja m () zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar; zgraditi rezervoar; bencinski, naftni rezervoar; rezervoar za gorivo; pren. rezervoar moči ∙ ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir
  9.      rezgetàv  -áva -o [tudi rǝz] prid. ( á) ki (rad) rezgeta: rezgetav žrebec ● ekspr. rezgetav smeh visok, rezek
  10.      rezívka  -e ž () vrtn. zgodnja solata, ki ne dela glav: gojiti rezivko / posejati rezivko
  11.      režàv  -áva -o prid. ( á) slabš. zadirčen: dober, čeprav režav človek
  12.      režímovec  -vca m () slabš. kdor pretirano podpira režim, oblast: zaradi kariere je postal režimovec
  13.      režisêrjev  -a -o () pridevnik od režiser: režiserjeva zamisel; režiserjevo delo z igralci
  14.      ribárstvo  -a s () star. ribištvo: ukvarjati se z ribarstvom
  15.      ríbezljev  -a -o prid. () redko ribezov: ribezljev grm / ribezljevo vino
  16.      ríbezljevec  -vca m () redko 1. ribezov sok: ribezljevec in malinovec 2. ribezovo vino: piti ribezljevec
  17.      ríbezov  -a -o prid. () nanašajoč se na ribez: ribezovi nasadi / ribezov sok; ribezovo vino ♦ agr. ribezova rja glivična bolezen na ribezovih listih, ki se kaže v obliki prašnatih kupčkov, dlakaste prevleke
  18.      ríbičevka  -e ž () star. ribičeva žena: stara ribičevka je zbolela
  19.      ríbištvo  -a s () športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: živeti od ribištva; ukvarjati se z ribištvom; lovstvo in ribištvo / morsko, sladkovodno ribištvo
  20.      riboflavín  -a m () farm. vitamin B2: spremembe na koži zaradi pomanjkanja riboflavina
  21.      ribogójstvo  -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rib: pospeševati ribogojstvo; ribištvo in ribogojstvo / redko kupovati sveže ribe v ribogojstvu ribogojnici
  22.      ribolòv  -óva m ( ọ̄) lovljenje rib: ribolov z mrežo, s trnkom; lov in ribolov // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: pospeševati ribolov / morski, obalni, podvodni, rečni ribolov; poklicni, športni ribolov
  23.      ribolóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. ribič: počitniški ribolovec
  24.      ribolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ribolov: ribolovno področje / ribolovni predpisi; ribolovni pribor; ribolovni turizem; ribolovna doba doba v letu, ko je ribolov dovoljen; ribolovna dovolilnica; ribolovna voda voda, v kateri je dovoljen ribolovrib. določiti ribolovno mero najmanjšo dolžino, pri kateri se kaka riba še sme ujeti
  25.      ribolóvka  -e ž (ọ̑) knjiž. ribiška ladja: ribolovke se že vračajo v pristanišče ● knjiž. vidra je dobra ribolovka dobro lovi ribe

   21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301 21.326 21.351 21.376 21.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA