Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (21.276-21.300)


  1.      revolucíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na revolucijo: revolucijsko vodstvo / revolucijski čas ♪
  2.      revolución  -a m (ọ̑) zastar. revolucija: pripravljati revolucion ♪
  3.      revolucionár  -ja m (á) 1. kdor si prizadeva za revolucijo ali sodeluje v njej: biti, postati revolucionar; naši predvojni revolucionarji; junaštvo revolucionarjev 2. nav. ekspr. kdor si prizadeva za veliko, hitro spremembo na kakem področju človekovega delovanja: revolucionarji v slikarstvu / v svojem ustvarjanju je premalo revolucionar je premalo revolucionaren ♪
  4.      revolucionárec  -rca m (ȃ) zastar. revolucionar: podpirati revolucionarce / revolucionarec v glasbi ♪
  5.      revolucionáren  -rna -o prid., revolucionárnejši (ā) nanašajoč se na revolucionarje ali revolucijo: obsodili so ga zaradi revolucionarne dejavnosti / revolucionarni boj; revolucionarni cilji; ekspr. revolucionarno vrenje / revolucionarno gibanje / revolucionarna literatura / revolucionarni heroizem; zavedal se je svojega revolucionarnega poslanstva / revolucionarna oblast revolucijska // ekspr. ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: revolucionarne novosti v glasbi; revolucionarne spremembe / to je revolucionarno odkritje; nekatera spoznanja so res revolucionarna ◊ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje revolucionárno prisl.: revolucionarno delovati; revolucionarno usmerjen človek ♪
  6.      revolucionárka  -e ž (á) ženska oblika od revolucionar: postala je revolucionarka ♪
  7.      revolucionárnost  -i ž (ā) revolucionarni nazori, revolucionarna miselnost: zaradi revolucionarnosti je bil večkrat zaprt; revolucionarnost delavstva // nav. ekspr. lastnost, značilnost revolucionarnega: revolucionarnost idej, stališč / revolucionarnost odkritja penicilina ♪
  8.      revolucionárstvo  -a s (ȃ) redko revolucionarnost: revolucionarstvo delavstva; lažno revolucionarstvo / revolucionarstvo njegovih zamisli ♪
  9.      revolucioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od revolucionirati: revolucioniranje družbe / revolucioniranje tehnoloških postopkov ♪
  10.      revolucionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. delati kaj revolucionarno: revolucionirati delavstvo / revolucionirati družbeno zavest 2. knjiž. povzročati velike, hitre spremembe na kakem področju človekovega delovanja: revolucionirati ekonomijo, gradbeništvo; revolucionirati kmetijstvo z uporabo strojev; revolucionirati umetnost 3. zastar. upirati se: vojaki so revolucionirali / revolucionirati proti krivični družbeni ureditvi revolucionirajóč -a -e: revolucionirajoči delavci ♪
  11.      revólver  -ja m (ọ́) lahko ročno orožje s kratko cevjo: potegniti revolver iz toka; ustreliti z revolverjem; kavboj z revolverjem za pasom / damski revolver ◊ teh. vrtljiva naprava pri mikroskopu z več objektivi ♪
  12.      revolveráš  -a m (á) zlasti v ameriškem okolju z revolverjem oborožen nasilen človek: revolveraši so se spopadli s policijo; tolpa revolverašev // junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu, ki zlasti dobro strelja z revolverjem: v filmih je nastopal kot revolveraš ♪
  13.      revólverski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na revolver: revolverski naboji; revolverska cev / revolverski strel ● slabš. revolverski časopis časopis, v katerem ima večina člankov senzacionalno, malo vredno, plehko vsebino ◊ teh. revolverska stružnica stružnica, pri kateri so obdelovalna orodja nameščena v glavi, ki se da hitro zasukati ♪
  14.      révsati  -am nedov. (ẹ̑) revskati: pes revsa / oče je spet revsal nanjo ♪
  15.      révsk  -a tudi rèvsk rêvska m (ẹ̑; ȅ ē) posamezen glas pri revskanju: slišati revsk // revskanje: pasji revsk je utihnil ♪
  16.      révskanje  tudi rêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od revskati: divje revskanje psov / naveličal se je njenega revskanja ♪
  17.      révskati  -am tudi rêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes je revskal in se zaganjal vanj; pren. topovi so revskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: prišel sem po nasvet, vi pa revskate name / dovolj vas imam, je revskal ♪
  18.      révskniti  -em tudi rêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: pes je revsknil; pren. top je nekajkrat revsknil 2. slabš. zadirčno reči: izgini, je revsknil / ženska je nekaj jezno revsknila proti nam ♪
  19.      révsniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) revskniti: pes je revsnil in se zagnal vanj / ne ganite se, je revsnil poročnik ♪
  20.      révščina  -e ž (ẹ́) 1. stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin: v deželi je bila revščina; upad trgovine je povečal revščino; skrivali so svojo revščino / živeti v revščini 2. ekspr., s prilastkom stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek: duhovna, izrazna, miselna revščina; duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; za takratne razmere je bila značilna kulturna revščina 3. ekspr. majhno premoženje: pobral je svojo revščino in odpotoval; prodala je njegovo revščino 4. ekspr. revni ljudje: v barake se je naselila mestna revščina ● ekspr. ta članek je velika revščina slab, nekvaliteten ♪
  21.      revšè  -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek, navadno otrok: revše ima komaj tri mesece; revše je že zgodaj ostalo brez staršev / kot nagovor ti ubogo revše 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: kaj nam pa more tako revše; to revše si nič ne upa // nepomemben človek: takole revše se ne more primerjati z nami ♪
  22.      rezátev  -tve tudi rezátva -e ž (ȃ) nar. vzhodno obrezovanje (vinske) trte: v vinogradu se je začela rezatev ♪
  23.      rezbárstvo  -a s (ȃ) rezbarska obrt: učiti se rezbarstva; rezbarstvo in pozlatarstvo ♪
  24.      rezêrva  -e ž (ȇ) 1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi 2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud; odkrivati nove rezerve surovin; svetovne rezerve bakra; pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči // publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti 3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve; poslali so ga s fronte v rezervo; bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi 4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi 5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo 6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet ● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah ◊ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov ♪
  25.      rezervácija  -e ž (á) 1. glagolnik od rezervirati: za večje skupine turistov priporočajo rezervacijo sob / rezervacije sprejema turistični urad // listek, potrdilo, s katerim se kaj rezervira: rezervacija je na naše ime; kupiti rezervacijo za avtobus 2. knjiž. rezervat: ustanovili so rezervacije za nekatere vrste kitov / lovska rezervacija ◊ jur. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi ♪

   21.151 21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301 21.326 21.351 21.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA