Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (21.076-21.100)



  1.      rdéčkarstvo  -a s (ẹ̑) slabš. komunistični nazor, levičarstvo: njegovo rdečkarstvo je splošno znano / rdečkarstvo njegovih pesmi
  2.      reakcionárstvo  -a s () zastar. reakcionarnost: njegovo reakcionarstvo je splošno znano
  3.      rèaktivácija  -e ž (-á) glagolnik od reaktivirati: reaktivacija gospodarstva / reaktivacija upokojenca
  4.      reaktívec  -vca m () pog. reaktivno letalo: leteti z reaktivcem / dvomotorni reaktivec; potniški, vojaški reaktivec
  5.      reaktíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na aktivnost kot posledico določenega dejstva, odziven: v prvih mesecih je dojenček predvsem reaktivno bitje; gledališko občinstvo je bilo zelo reaktivno / reaktivna sposobnost tkiva 2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine: reaktivni pogon / reaktivni motor / reaktivno letalo 3. kem. ki (lahko) povzroči (kemično) reakcijo: reaktivni elementi; snov je reaktivna / reaktivno barvilo barvilo, ki se brez dodatnih snovi spoji s (tekstilnimi) vlakni v obstojno spojino / kemično reaktiven
  6.      rèaktivírati  -am dov. in nedov. (-) ponovno aktivirati: reaktivirati opuščeni kamnolom / reaktivirati oficirja; upokojenec se je reaktiviral
  7.      reaktívnost  -i ž () lastnost, značilnost reaktivnega, odzivnost: meriti reaktivnost; reaktivnost voznika / aktivnost in reaktivnost ♦ kem. velika reaktivnost klora
  8.      rebróvje  -a s (ọ̑) nav. ekspr. več reber, rebra: rebrovje medveda / rebrovje čolna / rebrovje obokov
  9.      receptíven  -vna -o prid. () knjiž. 1. nanašajoč se na sprejemanje gostov, strank; sprejemen: receptivni oddelek / receptivna hotelska služba 2. nanašajoč se na sprejemanje, prevzemanje; sprejemljiv, dovzeten: ta človek je precej receptiven / receptivne in ustvarjalne sposobnosti ◊ tur. receptivni turizem turizem, usmerjen zlasti v privabljanje, pridobivanje gostov
  10.      receptívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost receptivnega; sprejemljivost, dovzetnost: za nekatere ljudi je značilna receptivnost; ustvarjalnost in receptivnost / receptivnost idej
  11.      recesíven  -vna -o prid. () biol. ki se v paru z različnim ne izraža, prikrit: recesivni geni; dominanten in recesiven / ta lastnost je recesivna ♦ med. recesivna bolezen bolezen, ki se pojavi, kadar osebek podeduje od obeh staršev isti recesivni gen recesívno prisl.: recesivno deden
  12.      recidív  -a m () 1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: boriti se proti recidivu malomeščanstva; recidivi nasilja / kapitalistični recidivi 2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: bolnik naj se varuje, ker so mogoči recidivi; recidiv malarije, tuberkuloze
  13.      recidíva  -e ž () 1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: šovinistični izbruhi pričajo o recidivi preteklosti; recidiva sovraštva / še zmeraj obstajajo recidive birokratizma 2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: recidiva malarije je pogosta; znaki recidive
  14.      recidíven  -vna -o prid. () 1. jur. ki je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: recidivni delinkvent 2. med. ki se ponovi, ponavlja pri istem bolniku, ponavljajoč se: recidivne razjedenine
  15.      recidivírati  -am dov. in nedov. () med. ponoviti se pri istem bolniku: bolezen, vročina je recidivirala
  16.      recidívnost  -i ž () 1. jur. dejstvo, pojav, da že obsojeni stori novo kaznivo dejanje, povratništvo: vzroki recidivnosti 2. med. dejstvo, pojav, da se bolezen ponovi, ponavlja pri istem bolniku: verjetnost recidivnosti je pri tej bolezni velika
  17.      recitatív  -a m () muz. petje, pri katerem prevladuje govorni ritem, naglas: pesem je prešla v recitativ; recitativu podoben napev / peti v recitativu; pren., ekspr. govornik je nadaljeval v recitativu // del skladbe za glas in instrumentalno spremljavo s takim petjem: zapeti recitativ iz znane opere; arije in recitativi
  18.      recitatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na recitativ: recitativna pesem / recitativno petje recitatívno prisl.: peti recitativno
  19.      redárstven  -a -o prid. () nanašajoč se na redarstvo: redarstvena služba / osumljence je zasliševal redarstveni uradnik
  20.      redárstvo  -a s () 1. delo redarjev: dobro opravljati redarstvo 2. jur., do 1918 organ, ki skrbi za javni red in mir: redarstvo je izdalo drugačen ukaz / mestno redarstvo / odpeljati koga na redarstvo na sedež redarstva
  21.      redívo  -a s (í) knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo
  22.      rêdkev  -kve ž (é) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa: opleti, sejati redkev / naribati redkev / redkev v solati / črna redkev ♦ bot. njivska redkev rastlina z belimi ali rumenimi cveti in črtalastimi plodovi, Raphanus raphanistrum
  23.      redkocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci ♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora
  24.      rêdkvica  -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica
  25.      rêdkvičen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata

   20.951 20.976 21.001 21.026 21.051 21.076 21.101 21.126 21.151 21.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA